Raziskave kažejo, da obstaja šestletno obdobje v tvojem življenju, ko lahko vzpostaviš največ trajnih prijateljstev. Nočemo te prestrašiti, vendar morda tvoja ura prijateljstva že tiktaka.
Prave prijateljice sem sama spoznala, ko sem vstopila v svoja 20. leta. To ne pomeni, da pred tem nisem imela prijateljic. V najstniških letih sem pogosto prespala pri prijateljicah, hodila z njimi v kino in na različne zabave. Toda pri 33 letih imam le dve prijateljici iz tistega obdobja.
Ženske, za katere lahko rečem, da so prave, tesne prijateljice – da so moja Thelma in jaz njihova Louise – sem spoznala šele štiri leta po srednji šoli.
Če bi mi v srednji šoli kdo rekel, da bo kakšna prijateljska vez presegla tisto, ki sem jo imela s takratnimi prijateljicami, bi se smejala. Toda izkazalo se je, da sem šele po 22. letu oblikovala krog duhovitih, predanih, čudovitih, navdihujočih prijateljic.
Tako jih imam rada, da mi gre od sreče na jok že, ko govorim o njih.
Da je to povsem naraven potek oblikovanja prijateljskih vezi, pravi tudi profesorica iz Univerze v Chicagu Bernice Neugarten, ki je odkrila, da ustvarimo največ prijateljstev v šestletnem časovnem okviru, približno med 22. in 28. letom.
Za številne ima ta časovni okvir smisel, saj začnemo takrat pridobivati prve delovne izkušnje in preživimo veliko časa na delovnem mestu (približno 39, 7 ure na teden).
Dr. Gemma Cribb iz avstralske klinike Equilibrium Psychology pojasnjuje, da ustvarimo največ prijateljstev pri svojih dvajsetih, ker v tem obdobju spoznamo sebe in svoje interese.
"V najstniškem obdobju smo prisiljeni v odnose z drugimi v šoli," pravi dr. Cribb in dodaja, da pri dvajsetih že bolje poznaš sebe in izbiraš ljudi, ki so ti podobni.
To so prvi prijatelji, ki jih dobimo na podlagi odraslih odločitev.
Svoje tesne prijateljice sem spoznala po zaslugi pridobivanja delovnih izkušenj. Ko sem se preselila na Dunaj, sem prve tedne sama odkrivala neznane kotičke mesta in se tolažila, da je povsem v redu, če grem sama na kosilo ali na razstavo.
Včasih sem se počutila osamljeno, vendar če pogledam nazaj, ne bi spremenila ničesar.
Vedno sem bila pripravljena za druženje po službi in izkazalo se je, da v tujem mestu živi veliko domačih in prijaznih ljudi, ki so mi hitro zlezli pod kožo. Uživala sem v njihovi družbi!
Namesto da sem se smejala stvarem, ki so se zgodile v šoli, sem postala nova in bolj resnična različica sebe. Lahko sem zapustila tiste dele svojega življenja, ki sem jih prerasla.
Druženje ob kozarcu vina v petek zvečer je kmalu preraslo v druženja na rojstnodnevnih zabavah. Sčasoma so se oblikovala prava prijateljstva, ki še vedno trajajo.
Spoznala sem, da se prava prijateljstva zgodijo le, če si dovolimo pokazati svojo ranljivo plat in delimo pomembne izkušnje iz svojega življenja z drugimi.
Po predlogi Emme Markezic priredila Danaja Lorenčič
Preberi še: Tibetanska tipologija osebnosti: Kateri tip si? ali pa preberi intervju: Klemen Janežič: Če si pustim, da se zaljubim, se zaljubim do konca
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja
