Umetnost smejanja samemu sebi

"Hotela sem kupiti vogalčke za fotografije in sem prodajalko vprašala, če ve, kako lahko v album nalepiš vogalčke v ravno pravem razmiku. Saj veste – da se fotografije res prilegajo. Da jih enostavno povezneš na vogalčke fotografij in nato prilepiš v album," je rekla in se spet zahihitala.

Osupljivo. Vendarle pa Patricija s svojo zgodbo razkrije svoje šibke točke in sama ovrže svoj sloves ženskega Einsteina. Toda ravno to tako dobro dene, saj, pošteno rečeno, nas neznansko sprosti, ker je tudi tak 'inteligenčni stroj', kot je ona, včasih tako počasne pameti. In ker je tako ljubko, ker Patricija z nami ne deli le svojih kreposti, temveč tudi svoje šibke strani in blamaže in v bistvu tako le še pridobi dodatne pozitivne točke.

Videti je torej, da je precej pametno, če se znamo nasmejati samim sebi.

Zdrava razdalja

Človek se lahko poleg svojim lastnim neumnostim smeji še toliko rečem.

Pomemben je tudi način, kako včasih potenciramo malenkosti: v odnosih pretiravamo v banalnostih ali pa zaradi navideznih pomanjkljivosti – na primer majhna luknja med zobmi povzroča tragedijo grških razsežnosti. Ne le zaradi lastne, tudi zaradi vsesplošne sproščenosti je najbolje, da rečete: "Kar fotografiraj me! Združenje čeljustnih ortopedov vedno išče študijski material!"

Ne le, da boš s tako opazko nasmejala vso družbo, v rokah boš držala nekaj najpomembnejših življenjskih adutov. Če ima namreč človek do vsega humoren odnos, avtomatično odkrije, koliko komičnega se skriva v domnevno neprijetnih stvareh, v napetih situacijah in v osebnih pomanjkljivostih.

Tako pritisk popusti, stvari pa se premaknejo v pravo smer in nato opazimo, da vse skupaj le ni takooooo resno.

Tako spoznanje nas popolnoma osvobodi. Bojazni, da nam v življenju ne bi uspelo. Skrbi, da bi se osmešili. Naporov, da bi bili vedno popolni, v vsem uspešni in bi zablesteli povsod, kjer bi se pojavili. Nenazadnje si človek upa veliko več, če ni osredotočen le na uspeh, temveč se s humorjem tudi spotakne ob male in velike ovire vsakdanjega življenja oziroma jemlje stvari zlahka in ne tako zelo resno.

Tako se izognemo tudi stresnim trenutkom popravljanja in analiziranja napak. To je strategija, ki bi jo morali dobivati na recept. Ne le, da je življenje tako veliko bolj sproščeno, vedro in bolj veselo, veliko bolj je tudi zdravo, če se znaš nasmejati samemu sebi. To ameriški zdravniki bolnikom s srčnim infarktom tudi svetujejo že dlje časa. Lastni samonadzor naj bi poslali na dolge počitnice, kot trajnega gosta pa naj bi k sebi povabili humor.

Odločitev

Drama ali komedija – odločitev, kako bomo obvladovali vsakdanje nevšečnosti, ima torej dolgoročne posledice. Pri tem je dobro to, da jo lahko sprejmeš popolnoma sama. Tudi kadar ni ravno enostavno.

Tako kot včeraj, ko je moja kolegica s pogledom na mojo, to moram priznati, nekoliko ozko obleko ugotovila, da mi ta konfekcijska številka ni ravno prav. Kaj narediti? Ji prisoliti zaušnico? Na koncu sem pomislila na Patricijo in glasno rekla: "Tudi sama sem že razmišljala, če morda ne potrebujem lastne poštne številke!"

Res je sicer, da sem se nekoliko zredila, a se raje smejem sama sebi, kot pa da bi to prepustila drugim.

Mnenje strokovnjaka

4 vprašanja strokovnjaku o terapevtskem delovanju humorja

Kaj narediti, da bi lahko življenje jemali na bolj lahek način?

Pretiravajte. Izberite situacijo, ki za vas prinaša veliko stresa, v mislih še kaj dodajte – in že se vam bo vse skupaj zazdelo absurdno. Ali pa si predstavljajte, da igrate glavno vlogo v komediji in že boste v svoji situaciji našli tudi kaj smešnega.

Ali ni videti neumno, če se smejem sama sebi?

Prav nasprotno. S tem pokažete samozavest. Med drugim tudi zato, ker tako sami določite, kaj je na vas smešnega, namesto da bi to izbiro prepuščali drugim.

Kaj naj storim, če se drugi zabavajo na moj račun?

Poglejte prejšnji odgovor. Svojemu nasprotniku boste tako vzeli veter z jader. Če se zna človek pošaliti na svoj račun, tudi ni tako ranljiv.

Kaj je bolje: smejati se na račun drugih ali na svoj račun?

Smejanje na svoj račun je pametnejša varianta humorja. Tudi zato, ker humor tako deluje nekako očiščevalno. S to vedro hladnokrvnostjo do sebe in življenja vam zagotovo ne bo spodletelo.

In še to:

Človek sme tudi malo tuhtati

'Nikar ne jemlji tega tako resno!' ali 'Enostavno se nasmej!' Ta dva stavka slišim zelo pogosto. Včasih čisto po pravici!

Takrat sem res vesela, če me kdo spomni na to, da se dajo še tako velike tegobe bolje prenesti s humorjem in pomežikom. Tudi lastni spodrsljaji.

Toda resno – tudi če se nenehno ne tolčeš po stegnih od veselja, ni s tabo prav nič narobe. Zakaj se postrani gleda ljudi, ki si nekaj vzamejo k srcu? Razmislek o lastnih dejanjih je osnovni predpogoj, da napak ne ponavljamo vedno znova.

Ali pa bi morali vsi priti tako daleč, da nam ne bi bilo neprijetno ob ničemer? Žal mi je, to mi ne bi nič pomagalo. Če se, tako kot pred kratkim, popolnoma osmešim, mi je neprijetno!

Nekega dne se nisem dobro počutila, bila sem pod stresom in utrujena. Nekako sem se prepričala v bolezensko stanje, da sem zvečer res mislila, da bom doživela srčni infarkt, toda bilo je le napenjanje. To so ugotovili šele na urgenci, po tem ko sem spravila ob pamet svojega moža in najine goste.

Da, oni se še kar naprej naslajajo in smejijo zaradi te zgodbe. Toda ne zamerim jim. Kar pa mi nikakor ne uspe je, da bi na celotno stvar gledala kot na enkratno šalo. To bi šlo, če bi bila enostavno konfuzna. Ampak ne morem biti pri nečem, kar me tako zadeva. To je nekaj, kar mi je preblizu, da bi se temu smejala. Vedno znova se namreč sprašujem, kako je lahko prišlo do tega. Dejansko nisem nagnjena k histerijam, toda v zadnjem času se mi vedno bolj pogosto dogaja, da me skrbi za svoje zdravje. Le zakaj? O tem bi se rada pogovorila tudi s svojim možem.

Vir: Lisa

Novo na Metroplay: Kristijan Crnica - Kikifly o glasbenem ustvarjanju, izzivih in prav posebni tetovaži