"Kako zelo sem se zmotila ... Zjutraj je do očeta odklonilna, mene pa se samo še bolj oklepa."
"Trga se mi srce, ko vidim, kaj dela hčerki. Z možem imava popolnoma različne poglede na vzgojo otrok, kamor sodi tudi uspavanje. Ker delam troizmensko delo, hčerko velikokrat uspava mož.
To, kar on počne hčerki, je meni mučenje otroka. Vedno, ko se uspavata ona dva, sta naslednji dan oba znervirana.
Hčerka se je prvo leto življenja zbudila tudi 20 krat na noč. Bila sem izmozgana in v bistvu sem komaj čakala, da začnem spet hoditi v službo, ker sem mislila, da bo to lepo uredil mož. Moški imajo le drugačen, bolj praktičen pristop kot ženske. Kako zelo sem se zmotila. Mož misli, da imamo težave s spanjem in uspavanjem zaradi mene, ker vedno takoj skočim, ko hčerkica zajoka ali pokaže, da želi pozornost.
On jo da v posteljo, vzame ji stekleničko, zapre vrata in gre. Ko začne hčerka jokati, je sploh noče slišati. Vrže si slušalke na ušesa, da je ne sliši, in to je to.
Hčerka je premajhna, da bi ušla iz posteljice. Soseda jo je zadnjič slišala dve uri jokati. Očitno potem od same utrujenosti in groze zaspi.
Zjutraj je do očeta odklonilna, mene pa se samo še bolj oklepa. Meni se smili, mož misli, da dela prav, ker hčerka končno sama zaspi. Kaj naj storim? Razmišljam, da bi pustila službo, ker se mi meša od skrbi," je na priljubljenem forumu zapisala zaskrbljena slovenska mamica.
"Žene, kaj bi storile, če bi izvedele, da vas mož vara?" (ISKRENI odgovori Slovenk)
Medtem ko so nekateri takšno postopanje odobravali in to opravičevali s tem, da se to počne že od nekdaj, so drugi težavo videli predvsem v dvojnih merilih ...
"Možu dam prav, problem je v vas, ker ne ravnate enako, kot mož. Če bi tudi vi ravnali enako, kot mož, bi punčka ugotovila, da mora spati in ji jok ne bo pomagal. Enako bi bilo pri odvajanju od dudke. Če bi jo samo eden od vaju odvajal, drugi pa ne, bi bila punčka zmedena in bi bil postopek odvajanja od dudke veliko daljši in naporen tako za punčko kot za vaju," ji je odgovorila ena uporabnica foruma.
"Jaz tudi mislim, da je problem v dvojnem sprejemanju pravil. Oče ima prav. Pravljica, poljubček, se ugasne luč in se gre iz sobe. V enem tednu bi dojela pravilo in ne bi bilo nobenih travm. Mama pa zavlačuje v neskončnost in spodriva očetovo avtoriteto," je dodala druga.
"Moj mož ne ve, mene boli, a ne smem ..." (klic na pomoč obupane Slovenke)
... pa tretji niso bili popolnoma enakega mnenja.
"Pogovori se z možem. Če noče razumeti, pusti službo in naj on priskrbi dovolj denarja za vse. Ali pa skrajšan delovnik, enoizmensko. Do treh let imaš to pravico. To ni način. Te razumem. Naj te potolažim, da otroci preživijo marsikaj še veliko hujšega. Izjokavanje pa zagotovo ne prinese nobene koristi, čeprav je bilo kar popularno cca. 10 let nazaj. Veliko staršev se je šlo to. Pa sedaj po pravici povem, da kakšnih travmiranih otrok ne vidim. Mi se tega nismo šli nikoli. Predvsem zato, ker bi se mi – kot praviš ti – trgalo srce. In ga ni strokovnjaka na svetu, da me pripravi, da kaj takega počnem svojemu otroku," je svetovala neka ženska.
"To je nasilje nad otrokom! Majhen otrok rabi varnost, toplino, ne pa zapuščenost, brezbrižnost in ignoranco! Majhen otrok je nemočen in odvisen od odraslih! Jaz bi se s tvojim možem pošteno usedla za mizo in pogovorila. Če me ne bi poslušal, potem … kaj češ s takim …" je ostro zapisala druga.
"Neodgovorno, nesramno in totalno zgrešeno ravnanje. A to je oče te deklice ali kakšen trinajstletnik iz osnovne šole? Saj ne morem verjeti, da se za svojega otroka ne potrudi tistih par minut, da bi v miru zaspal … Posediš zraven, otroka pobožaš čez odejico, da čuti tvoj dotik, ga pobožaš po glavici, mu daš kakšno nežno uspavanko po telefonu ... Pa kaj imaš to doma za enega divjaka?" pa je zaključila tretja.
Kaj pa o izjokavanju meniš ti?
"Pri 16-ih letih sem ugotovila, da je moja sestra v resnici moja MAMA" (resnična zgodba)
Novo na Metroplay: Tomi Meglič o globoki ustvarjalnosti, otroštvu in očetovstvu
){kind=link}