Dokazano je, da že ena sama žlica sladoleda povzroči občutek ugodja in osreči ljudi.
Spominja na sonce, morje, zabavo … in vsekakor je ena najbolj okusnih poletnih poslastic.
Nihče ne ve, ali je to zaradi posebne teksture, ki hladi nebo, okusov ali pa zaradi načina, kako ga jemo. So pa britanski znanstveniki dokazali, da že ena sama žlica sladoleda deluje na določene centre v možganih, kar izzove občutek ugodja in sreče.
Še posebej dober občutek prinaša navadni sladoled z okusom vanilje.
Sladoled je dejansko zamrznjena sladica iz mleka in mlečnih izdelkov z dodatkom drugih sestavin, kot so jajca, oreški, keksi, čokolada, sladkor, med in podobno. Sladoledu se dodajajo tudi snovi, ki izboljšajo okus, barvo, okus in konsistentnost.
Brez maščob ni užitka
Na žalost pa do zdaj še niso iznašli sladoleda, ki bi vseboval malo maščob in bil hkrati okusen. In glede na to, da sladoledno emulzijo sestavljajo beljakovine mleka in maščobe, lahko pritrdimo, da brez maščobe ni dobrega sladoleda.
Običajni ima okoli 55 do 60 odstotkov vode in okoli 10 do 20 odstotkov mlečne masti, v dietnem sladoledu pa je vode med 60 in 75 odstotki, manj pa je mlečne maščobe.
Sladoled je treba najprej stopiti v ustih in ga ne gristi, kot tudi ne goltati večjih kosov.
Uživaj počasi ...
Energijska vrednost
Prehranska in energijska vrednost sladoleda je odvisna od sestavin, iz katerih je proizveden. 100 g sladoleda vsebuje od 100 do 300 kcal, lahko pa tudi več.
Če se dodajo še čokolada, sladkor, jajca, orehi, lešniki, karamel in podobne sestavine in ima sladoled večji delež mlečnih maščob in sladkorja, se mu poveča tudi energijska vrednost. Sadni sladoledi imajo manjšo energijsko vrednost in več vitaminov. Danes se skoraj vse vrste sladoledov izdelujejo iz kakovostne smetane, ki vsebuje veliko kalcija.
Sladoled seveda ne more nadomestiti drugih glavnih obrokov, lahko pa je vmesni obrok, ki ga 'vračunaš' v svoj jedilnik kot eno porcijo mlečnih izdelkov na dan.
V & O
So sladoled, glavobol in alergija res povezani?
Posledica uživanja sladoleda je včasih kratka, ostra bolečina, ki seva v čelo.
Po neki teoriji se to zgodi zaradi zaužite večje količine hladnega, bolečina pa se prenese z jezika in zob po trigeminalnem živcu v glavo (možgane). Po drugi teoriji pa uživanje hladne hrane začasno menja pretok krvi v možganih, kar povzroči kratke glavobole.
Temu se lahko ogneš, če ga uživaš počasi (in ga nikakor ne grizeš).
Kako dolgo sme sladoled ostati v hladilniku in kako ga jesti?
Sladoled je zelo občutljivo in hitro pokvarljivo živilo, še posebej poleti. Približno dva meseca ga lahko hraniš v zamrzovalniku pri –18 ºC. Pred vsakim serviranjem ga prej za 15 minut prestavi še v hladilnik, da se malce odmrzne. Tako ga boš lažje servirala in lažje pojedla.
Popolnoma odmrznjen sladoled ni dobro ponovno zamrzovati.
Naredi si ga sama
Jagodni sladoled
- 500 g očiščenih jagod
- 200 g sladkorja
- 2 vaniljevega sladkorja
- 350 ml sladke smetane za stepanje
- nekaj lepih jagod za dekoracijo
Zmešaj jagode, sladkor in vaniljev sladkor. Nato vse skupaj nekaj časa pusti, da stoji. Če je potrebno, dodaj še malo sladkorja. Zmes daj v mešalnik in sekljaj toliko časa, da bodo jagode grobo sesekljane. Mešaj in jagodam počasi dodaj sladko smetano. Z električnim mešalnikom mešaj toliko časa, da se smetane stepe, masa pa postane enakomerna.
Porazdeli po posodicah in jih postavi v zamrzovalnik.
Preden postrežeš, sladoled okrasi še s smetano in svežimi jagodami.
Novo na Metroplay: Razlike med Slovenijo in ZDA ter kako do sanjske službe? | Elvi Rwankuba
