Simon svetuje: Ne jokaj!

7. 9. 2013
Simon svetuje: Ne jokaj!

Ne govorim o solzah, ko ti je hudo, si prizadeta in telo reagira tako, da lica obmetava z baloni utekočinjene slane bolečine. Govorim o pritoževanju.

simon cosmoVem, da gre pri vsem jokanju in tarnanju le za odpiranje ventilov, ko nekomu moraš povedati, kaj vse ti gre na živce, kdo te je užalil, kaj te utruja, kje te boli, kaj si želiš in kaj bi rada dobila, pa ti ne da. Čutiš, da če tega ne daš iz sebe, boš na koncu še zbolela, in ali ni čisto naravno in normalno, da se nekomu potožiš, če nekaj ni v redu? Pa je res?

Simon, preveč razmišljaš kot moški, boste rekle. In res, za večino moških mora pritoževanje imeti cilj, ki se ga da doseči, mora imeti namen nekaj popraviti. Težko razumemo, da je vam dovolj že, če vas nekdo samo posluša. To je samo prvi del, drage moje, kje pa je tisto, kar je zares pomembno – iskan­je rešitve? Vse to me do zdaj sploh ni motilo, sprijaznil sem se, da je to še ena tistih lastnosti, ki vas naredi tako 'prikupne'. Vendar ali ne gre pri vsem tem le za poceni iskanje pozornos­ti? In zakaj so se jokanja nalezli vsi, od ljudi, ki vodijo državo, podjetij do največjega mača na fitnesu?

Jok sproži več joka

Ste bile kdaj v prostoru z nekom, ki se je začel na ves glas iskreno smejati in so se smeha nalezli vsi okoli njega, tako da ste se na koncu vsi počutili bolje? No, enako je s pritoževanjem, le da nobenemu v resnici ne pomaga, tudi tistemu, ki začne, ne, saj takoj dobi vzajemno jokan­je nazaj. Na koncu se vsi počutijo, kot da so jih tepli z bičem, in to ne v pomenu 50 odtenkov sive.

Kdo bi to poslušal?

Pritoževanje brez cilja je pravzaprav le pitje energije poslušalca, je primitivno hlastanje po pozor­nos­ti in je odličen način, kako ljudi odriniti od sebe in ironično dobiti še en razlog za samopomilovanje. Nihče v resnici noče poslušati nesmiselnega joka. Tudi najboljša prijateljica se med avtomatičnim kimanjem in navideznim poslušanjem v svojih mislih sprašuje, ali ne bi bilo nemara laže poslušati Damjana Murka, ko na stadionu poje Zdravljico.

Kako pa naj jokam?

Ste dobile občutek, da v tem članku le jokam, kajne? In imate prav, ampak dodal bom še drugi del – rešitev. Končal bom z idejo, ki jo lahko vzamete za svojo, lahko pa se ob naslednji kavi pritožujete čez njo, malo pojokate, saj veste.

Moja ideja je, da bi se moral vsak sam pri sebi zavezati, da bo tarnal le z namenom iskanja rešitve. To pomeni, da tarnaš le tistim ljudem in v takšnih situacijah, ki ti lahko pomagajo odstraniti vzrok tvoje nesreče. Te boli koleno? Povej to nekomu, ki je imel s tem tudi težave in jih je rešil, zato ti lahko svetuje. Si želiš novega fanta? Povej to zdajš­njemu. Bi rada shujšala in si nesrečna zaradi svoje postave? Pogovori se s trenerjem in se potem drži njegovih navodil. Bi rada, da ti gre bolje v šoli? Po­govori se z nekom, ki mu gre, naj ti pove, kako. Saj razumete. Tarnajte ali po novem iščite rešitev le s tistimi, s katerimi jo lahko najdete.

Cosmo nasvet: Pozitivno naj vedno premaga negativno. Začne se v tvoji glavi, zato ti odločaš, kakšna boš.

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja