Sestrske zadeve

Prvorojenke imajo namreč po nekaterih raziskavah drugačne možnosti za odnose s soljudmi kot drugorojene: zaradi svojega ‘prvorojenstva’ naj bi bile bolj navezane na tradicijo, če to hočejo ali ne, če to ustreza njihovemu temperamentu in načinu življenja ali ne. Medtem naj bi bile drugorojenke bolj zasidrane v sami sebi: so svobodne.

Pri osmih letih se pričkata zaradi barbik, pri štirinajstih si sposojata šminke in se učita osnov ličenja, pri sedemnajstih izmenjavata skrivnostna razmerja z nasprotnim spolom, pri enaindvajsetih natančno obdelujeta njihove napake, pri petindvajsetih skrbita druga za drugo, pri tridesetih nakupujeta plenice za potomce. Vse do konca življenja – druga za drugo.

“Kot otroci se sestre igrajo skupaj, imajo skupno lastnino, težnje, vesele in žalostne trenutke,” menijo psihologi. “Toda medtem ko se večina sester s tem nauči, kako se prebijati skozi življenje skupaj, se pri nekaterih razvijejo negotovosti in kompleksi.”

Ker nismo vsi enaki, seveda ta ugotovitev ni presenetljiva. Potomki ženskega spola lahko odrasteta v več različicah: kot divji rivalki, nadomestni materi, prepirljivi mački, občutljivi dvojčici. Kar nekaj resničnih sestra je posebej za Cosmo spregovorilo o medsebojnih odnosih, mi pa smo jih umestili v spodnje kategorije.

Nadomestna mama

Verjele ali ne, obstajajo sestre, ki se resnično ljubijo – kot da bi njihovo zgodbo prebrale v kakšnem osladnem romantičnem romanu. In medtem ko bi ciniki v en glas zatrjevali, da so ljubezenske zgodbe čista izmišljotina, sestri Manja in Tadeja dokazujeta drugače. Manja, 31-letna pravnica, priznava, da se do 27-letne sestre Tadeje, ekonomistke, obnaša zelo zaščitniško. Spominja se dogodka iz otroštva, ki je že takrat nakazoval na takšno obnašanje.

“Bili sva pozni za v šolo in Tadeja se je, kot vedno, zmrdovala nad zajtrkom. Najina besna in nervozna mama ji je prisolila klofuto. Takoj zatem sem ji klofuto na drugo lice prisolila še sama,” se spominja Tadeja. “Vem, da je to neumno, vendar bi enako storila tudi danes.”

Kadar gre pri sestrah za razliko štirih let ali več, se starejša sestra pogosto obnaša kot zelo zaščitniška druga mati. Med sestrama tako ni nobenega tekmovanja in njuna vez postane zelo močna, pogosto tičita skupaj. In čeprav Manja še vedno občasno soli pamet mlajši sestri, je zanimivo, da Tadeja sprejema igro in izpolnjuje svoje obveznosti. “Mogoče me sem ter tja sovraži, toda menim, da si ne želi drugačnega odnosa,” je prepričana Manja.

Psihologi menijo, da se med sestrama stke tesnejša vez, če starši že v otroštvu del odgovornosti za mlajšo sestro prelagajo na pleča starejše. Starejša sestra tako občuti, da jo starši cenijo in ji zaupajo, mlajša sestra pa brezpogojno sprejme in spoštuje njeno avtoriteto. Danes, ko imata Manja in Tadeja vsaka precej svojih tesnih prijateljev, še vedno menita, da sta druga drugi najboljši prijateljici, njuno prijateljsko zaupanje pa bo ostalo trdno in močno do konca življenja.

Tiranka

Zaščitniška tendenca se kaj hitro lahko sprevrže v tiransko zatiranje in sestri v takšnem odnosu nista precej navdušeni nad krvjo, ki ju povezuje. Veronika, 37-letna arhitektka, je temperamentna in agresivna, medtem ko je Anita, štiri leta mlajša slikarka, uglajena in mirna. Veronika je že od nekdaj do sestre zelo zaščitniška, ne varčuje z ‘dobronamernimi’ nasveti. Priznava, da sta se nazadnje pogovarjali resnično odkritosrčno v srednji šoli, ko je Anita želela nasvet glede nekega fanta.

Ko sta odrasli, sta začeli živeti vsaka svoje življenje, v katerem za drugo ni bilo veliko prostora. “Zdi se mi, kot da je Anita namenoma želela ostajati čim dlje stran od mene, postati samostojna in odrasla oseba brez moje pomoči.”

V primerih, ko je starejša sestra premočna, se pogosto zgodi, da mlajša zbeži od nje. Dokazati si mora, da je samostojna osebna, zmožna življenja, kot si ga izbere sama. Ker je ta korak dostikrat težak, se mlajša sestra odloči ločnico izpeljati fizično; odseli se od doma, nemalokrat celo v drugo mesto. In čeprav bi starejši sestri še vedno darovala ledvico, meni, da ni potrebe, da bi v nedogled poslušala njene ‘dobronamerne’ nasvete.

Bojevnici

Življenje pričneta z igro mačke in miši. Mogoče si res ne nastavljata bomb pod posteljo, vendar to še ne pomeni, da druga drugi ne želita krepko podkuriti. Ester, 36-letna zobozdravnica, in Nina, 34-letna pediatrinja, sodita v ta vedenjski vzorec. Ker sta med njima le dobri dve leti razlike, sta si bili v otroštvu zelo blizu. Vsaj toliko kot Indija in Pakistan.

Psihologi menijo, da je to pri sestrah, ki so narazen le dve leti ali manj, povsem normalno obnašanje, saj odraščajo kot vrstnice. Spopadi manjvrednostnih kompleksov udarjajo na površje, saj sta sestri druga z drugo v nenehnem tekmovalnem odnosu.

V otroštvu tovrstni sestri fizično obračunavata druga z drugo, ko odrasteta, se pričkata o stvareh, ki si jih želita ali morata deliti. “Eno je deliti gene, nekaj povsem drugega pa je nositi iste kavbojke,” meni Ester. “Zadnjič, ko sva si bili glede česa enotni, je bilo v srednji šoli. Vodstvo internata naju je želelo ‘strpati’ v eno sobo. Obe sva bili odločno proti,” se spominja Nina.

Bi Ester in Nina razvili boljši odnos, če bi se njuni starši malce bolj poglobili v psihologijo odraščajočih otrok? Naša psihologinja meni, da najverjetneje ne. Predlaga tri zlata pravila za starše otrok na bojni nogi: ne poskušajte ju primerjati, ne postavite se na stran enega od njiju in ne igrajte sodnika, saj bi tako med njima vzpostavili razliko in ju še bolj ločili. Ester in Nina se danes resda ne bojujeta več, vendar to še ne pomeni, da sta vzpostavili tudi ljubeč ali zaupljiv sestrski odnos.

Za vse življenje

Zgoraj opisana zgodba se lahko izteče tudi z drugačnim koncem. Razdražljivi najstniki se lahko namreč spremenijo v odrasle osebe, ki so si naklonjene. Anja, 29 let, in Dana, 27 let, sta bili med odraščanjem prijateljici in sovražnici hkrati. Zaradi koščka čokolade sta se bili pripravljeni stepsti kot pes in mačka, po drugi strani pa sta si brez težav delili knjige in delali skupne prve korake na področju ličenja. Danes sta obe novinarki, med njima pa ni več niti kančka tekmovalnosti. “Vsak dan se pokličeva, natančno veva, kaj se dogaja v življenju druge, pa naj bo to nov hladilnik ali fant,” pravi Anja.

Dolga leta skupnega življenja, razselili sta se komaj lani, so močno zvišala njun tolerančni prag nasproti drugi. Naučili sta se živeti druga z drugo, si zaupati in pomagati. “Ko sva preživeli dokaj travmatična najstniška leta, sva ugotovili, da sva druga drugi največja opora in najboljša prijateljica. Spoznali sva, kako dragoceno osebo imava v svoji bližini, nesmiselno pričkanje in tekmovalnost sva opustili in ju nadomestili z medsebojno pomočjo in oporo. Danes se imava resnično radi,” meni Dana.

Na razdaljo

Sledi primer, v katerem se sestri dobro razumeta. A le, ko ne živita pod isto streho! Sara, 24-letna podiplomska študentka podjetništva, in Marjetka, 19-letna študentka industrijskega oblikovanja, sta otroštvo preživeli v nenehnem prepiranju, šolska leta v ignoriranju druga druge, prijateljici pa sta postali šele, ko sta odšli vsaka na svojo fakulteto, Sara v Maribor in Marjeta v London. Odtlej se vidita le za praznike in počitnice.

Dolga obdobja ločenosti lahko sestram prinesejo spravo. Priložnosti za primerjanje ali tekmovanje je manj. Sestre, ki živijo ločeno, so navadno bolj ljubeče in darežljivejše druga do druge. Njihov skupni čas je dragocen, zato ga znajo ceniti. Pogosto se tudi obdarujejo, vez med njimi pa postaja vse močnejša.

Sestrski odnos se od puljenja las razvije v reševanje iz težav. Sara in Marjetka se danes počutita veliko bolj povezani kot v otroštvu. Zaveznici sta postali tudi v odnosu do staršev. Spoznali sta, da če si danes zaupata skrivnost, le-te naslednji dan nihče ne bo razglašal po šolskih zvočnikih.

Dvojčici

Cosmo vam dokazuje, da se motite, če menite, da rojstvo na isti dan, poleg tega pa še enojajčna dvojčica, pomeni kakšno posebno navezanost na sestro dvojčico! Spoznali smo dva para dvojčic, ki razbijata še zadnje dvome o kakršni koli kemični povezavi med dvojčki. Kristina in Eva sta stari 21 let, Toša in Pija pa 22 let. Kristina, aranžerka, in Toša, igralka, sta veliki žurerki, in ne mine vikend, ki ga ne bi preživeli v družbi prijateljev, Eva in Pija pa sta mirni in tihi študentki, ki premagujeta študijske ovire na poti do velikega cilja, doktorskega naziva.

Psihologi menijo, da takšne razlike niso nič posebnega. Ne le, da so si dvojčki lahko značajsko različni, tudi rivalstvo med njimi se zlahka pojavi. Oba para dvojčic zatrjujeta, da sta sestri dobri druga do druge, vendar nista najboljši prijateljici. Pija zase meni, da je zelo razsodna, medtem ko je Toša precej drugačna. “A vendarle, družina je družina, ne moreš je izbirati,” pripomni s skorajda grenkim priokusom.

Toša se strinja: “Ne, da je ne bi marala, a moji prijatelji, predvsem pa pogledi na življenje, so drugačni od njenih!”

Podobno meni tudi Kristina: “Če bi jo srečala kot neznanko v šoli ali na zabavi, si verjetno ne bi imeli nič povedati, ker bi bili druga za drugo popolnoma nezanimivi.” Toda Eva se ne strinja: “Jaz pa mislim, da bi se pogovarjali. Ne vem, zakaj, ampak prijetno se je pogovarjati z njo.”

Sklep? Očitno imeti dvojčico za sestro še ne pomeni tudi zagotovljene prijateljice.

Dokler naju zakon ne loči

V sestrska razmerja se lahko prikradejo tudi zunanje osebe, ki uničijo dolgoletno sožitje. Pravzaprav si ga uničita sestri sami, tako kot Valerija, 31-letna montažerka, in Smilja, 29-letna gospodinja. Valeriji ni všeč moški, s katerim se je poročila Smilja. “Menim, da je Jaka zatrl osebnost moje sestre,” se huduje Valerija, hkrati pa priznava, da svojega mnenja zelo dolgo ni povedala sestri. Smilja je zato sestrino neodobravanje sprejela kot napad nase.

To je bilo dovolj, da več let nista spregovorili druga z drugo. Valerija danes prizna svojo zmoto: “Videti je, da je Smilja z njim srečna.” Zdaj sta spet v dobrih, tesnih odnosih, čeprav se Valerija svojemu svaku še vedno izogiba. Tako je tudi najbolje.

Težave, ki nastanejo po poroki ene od sester, se pri močno navezanih sestrah pogostokrat pojavijo, dostikrat pa tudi hitro minejo. Psihološko so posledica radikalnih posegov v odnos, kar poroka zagotovo je.

Če sta se sestri zelo dobro razumeli v času odraščanja, potem tudi poroka z ‘napačnim’ moškim razmerja za dolgo ne more razbiti. Če pa se sestri že v otroških letih nista prav dobro prenašali, je to lahko le dober izgovor za ohladitev odnosov. Morda pa se mora ena od sester le odcepiti od premočne in nezdrave navezanosti na drugo, kot se je zgodilo tudi v primeru Valerije in Smilje.

Znane sestrske dvojice

Slavne Slovenke smo povprašali, kakšne izkušnje imajo s svojimi sestrami.

• Nina Ivanič, igralka

“S sestro Majo, ki je štiri leta starejša, se zelo dobro razumeva. V otroštvu sem si bila bliže z bratom, ki po letih sodi med naju. V puberteti, nekje pri mojih sedemnajstih, pa sva se začeli zbliževati tudi z Majo. Skupaj sva začeli hoditi ven in počeli vse, kar sodi zraven. Še vedno se zelo veliko druživa, skoraj vsak dan, čeprav je Maja kot arhitekta zelo zaposlena. Rečem lahko, da imava pristen odnos.”

• Petra Kerčmar, novinarka

“Imam dve sestri, obe sta mlajši. Med nami sta po dve leti in pol razlike. Z njima imam zelo dobre odnose, čeprav se ne vidimo velikokrat, ker vsaka dela na svojem področju. Srečujemo se po navadi ob koncih tedna in ob rojstnih dnevih. Sem ter tja se tudi pokličemo, občasno si izmenjamo kakšno obleko. Imamo ‘sestrska prijateljstva’, blizu smo si, prav vsega pa si tudi ne povemo.”

• Urška Pirš, novinarka

“S štiri leta starejšo sestro imava prijateljski odnos. Zdaj celo bolj kot v otroštvu. Ne vem, morda naju je zbližal njen otrok.”

Andrea Rozina

Novo na Metroplay: Tomi Meglič o globoki ustvarjalnosti, otroštvu in očetovstvu