Razlogi, zaradi katerih domače živali zapuščajo varnost doma in odhajajo na samostojne obhode, so lahko različni. Vsekakor pa je naloga lastnikov, da svojo žival nadzorujejo.
To je (oziroma bi moralo biti) lastnikom v interesu iz vsaj dveh razlogov:
1) ljubljenček je izpostavljen različnim nevarnostim
Ljudje z živalmi, ki se same sprehajajo okoli, večinoma niso ravno nežni. Nekaterim za varnost teh živali ni mar, drugi pa jim želijo namensko škodovati.
Če se žival giblje po cestišču, mnogo voznikov/voznic ne zavira ali počaka. Če pride v bližino njihove hiše, avtomobila ali živali, jo podijo stran, včasih tudi z obmetavanjem ali streljanjem (to je sicer prepovedano, a je kljub temu redna praksa pri nekaterih). Če žival zaide v gozd ali če tam celo preganja divjad, jo lovci lahko ustrelijo. Med raziskovanjem po travnikih in grmovju lahko naleti na
strup in ga zaužije.
Ne smemo pozabiti še na odnose med samimi živalmi, saj lahko tvoj ljubljenček naleti na koga, ki je naravni plenilec živali take velikosti (velja predvsem za zelo mlade živali), seveda pa so tudi med živalmi razna rivalstva, ki se lahko končajo s pretepom, ugrizom ali celo smrtjo.
Tudi mačke, te pregovorno radovedne živali, ki cenijo samotna pohajanja, načeloma znajo paziti nase. Če pa ti kar po vrsti izginjajo vse mačke, ki jih pripelješ k hiši, je to znak, da okolica tvoje hiše (zaradi prometa, ljudi ali živali) ni primerna za samostojno sprehajanje mačk.
V premislek: Če se ti še vedno zdi, da je za svobodo treba nekaj plačati in da denimo smrt pod avtomobilskimi gumami ni previsoka cena, razmisli o tem, če bi svojemu štiriletnemu otroku tudi privoščila tako svobodo. Kajti znajti se v človeško organiziranem prometu je za nekega psa ali mačko približno enako težko (ali celo težje) kot za tako majhnega otroka. S to pomembno razliko, da bodo vozniki in voznice zaradi otroka ustavljali in zavirali, če ga bodo le pravočasno zagledali, zaradi živali pa le nekateri.
2) ljubljenček ogroža druge ali jim škoduje
Kot lastnik/lastnica živali ste odgovorni za vse početje svojega ljubljenčka. Če ta na samostojnih sprehodih ogroža ljudi, živali ali poškoduje tujo lastnino, je to tvoja odgovornost. In tako vedenje si
dolžna preprečiti, saj imajo drugi ljudje vso pravico, da se mirno sprehajajo po cesti in da njihova lastnina ni uničena zaradi tvojega ljubljenčka.
Psi, ki so vajeni sami hoditi okoli, se velikokrat obnašajo, kot da so gospodarji nekega okoliša, kar je lahko moteče za sprehajalce in za druge živali.
Ravno tako je vedenje, ki ne povzroči fizičnih poškodb, ampak vzbudi strah in nelagodje, poseg v tuje pravice.
Če se nekdo boji psov, mu je lahko tudi srečanje s psom, ki ga le previdno povoha, neverjetno stresno in neprijetno.
Tudi če se naš pes pripodi z dvorišča na ulico, kjer nalaja mimoidoče ali pa se jezi na njihovega psa, je to vedenje, ki ga ne smeš dovoliti. Ljudje imajo pravico povsem nemoteno uporabljati javne površine in svoje dvorišče, ne da bi imeli težave z našim psom. Poleg tega ljudje ne vidijo radi, da jim psi lulajo po smetnjakih, ograji, avtomobilu ali kakajo na njihovih zelenicah in cvetličnih gredicah. Ko gremo s psom na sprehod, mu lulanje lahko preprečimo, iztrebek pa poberemo.
Kaj pa ko je pes sam?
Takrat seveda spravlja v jezo in obup tvoje sosede.
Mačkam bo zelo težko preprečili, da si na primernih predmetih ne bi brusile krempljev, hodile opravljat potrebe v rahlo zemljo ali se grele na toplih pokrovih avtomobilov. Prav tako kot pasji tudi mačji samci označujejo teritorij, pa naj bo to sosedov avto, hiša ali potovalka, ki čaka, da jo bo nekdo nesel v hišo. In v paritvenih obdobjih so mačke zelo glasne, kar krati spanec marsikomu. Sploh v toplejših letnih časih, ko imajo ljudje ponoči odprta okna, znajo biti ta mačja 'prepevanja' izjemno nadležna.
Kakorkoli že, kot lastnik si dolžna vse to preprečevati, v nasprotnem primeru pa seveda odgovarjati za vse posledice.
Povzeto po prispevku Sare Ogrin za Liso
