Naj se revolucija prijaznosti začne!

Č e se ti zdi, da je svet ponorel – od zmešanih vremenskih sprememb do ekonomij, ki so se iztrgale nadzoru – je dobra novica to, da je pred vrati nekaj novega, zaradi česar se bomo počutili bolje.

Videti je, da zaradi teh turbulentnih časov po malem vsi pos­tajamo boljši in prijaznejši ljudje. Strokovnjaki predvidevajo 'obnovo morale', med katero se bodo ljudje bolj kot na denar zanašali na družino in prijatelje. Gre za naravni nagon po preživetju, zaradi katerega se osredotočamo na dom in smo bolj prijazni do prijateljev in družine med časi ekonomske nestabilnosti. V nas prebudi željo po tem, da bi zaščitili ljudi, ki so nam blizu.

Toda ne gre le za družino in prijatelje. Videti je, da postajamo bolj prijazni tudi do ljudi, ki jih sploh ne poznamo. Prijaznost je zasvajajoča, ker se zaradi dobrote počutimo bolj srečni.

Ko namreč narediš kaj prijaznega, tvoji možgani proizvajajo dopamin, ki je povezan s pozitivnim premišljevanjem, in endorfine – hormone, ki te naredijo srečno.

Prijaznost do človeka (tudi živali in celo rastline), s katerim smo trenutno v stiku, prav tako proizvaja povezovalni hormon oksitocin, ki lahko zniža krvni tlak in dobro vpliva na živčni sistem. Raziskave kažejo, da imajo ljudje, ki sočust­vujejo, aktivnejši tudi živec vagus, ki igra pomembno vlogo v vzdrževanju zdravja krvožilnega sistema.

Morda se še spominjaš mode 'naključnih dobrih dejanj' med recesijo v devetdesetih ali pa podarjanja objemov na ulicah, a altruizem, ki smo mu priča danes, je okrepljen prek spleta in družbenih medijev. Skoraj bi lahko sklenili, da je skrajno sebično biti prijazen do drugih: zadetost, ki jo začutimo zaradi dobrote, izhaja iz naše notranje potrebe, da nas cenijo in da pripadamo. In dobro dejanje v letu 2013 lahko poskrbi za oboje – na Facebooku omeni tisto starejšo gospo, ki si ji pomagala nesti špecerijo iz trgovine, in glej, kako se bodo vrstili všečki in komplimenti. Nekatera takšna dejanja lahko celo dosežejo virtualno popularnost, tako kot že slavna slika ameriškega policista, ki brezdomcu kupuje škornje (nypd-boots-homeless-man).

Spomni se tudi akcije Očistimo Slovenijo (http://www.ocistimo.si) – z njo smo se Slovenci spet povezali in se počutili res dobro samo zato, ker smo se za en dan spremenili v ljudi, ki delajo nekaj za svojo deželo.

'Neznancem pišem ljubezenska pisma'

24-letna Hannah Brencher iz New Yorka je del vala novih žensk, ki so se naučile, da je 'kul' biti prijazna. Naključje, ki se je spremenilo v majhen projekt, nato pa v globalno organizacijo (http://www.moreloveletters.com), ki je eden najuspešnejših projektov ta hip, Hannahin TED video, v katerem razlaga svojo zgodbo, pa ima čez 620.000 ogledov.

"Leta 2010 sem se preselila v New York in začela delati kot pripravnica pri Združenih Narodih," razlaga Hannah. "Cel svet je bil pred menoj, vendar sem vsako jutro s težavo vstala iz postelje. Zdaj vem, da sem bila depresivna, in mislim, da sem zaradi tega nekega dne na podzemni železnici opazila žensko, staro približno toliko, kot sem jaz, ki je bila videti, kot da ima vsega 'poln kufer' in da potrebuje pomoč.

Preden sem se zavedla, sem izvlekla zvezek in ji pisala pismo. Stresla sem dušo na papir in ji pisala stvari, ki sem jih verjetno morala slišati sama, na primer: 'Ne bodi tako kruta do sebe' in 'Vse se bo dobro izteklo'. Ko sem končala, je že izstopila, vendar sem pismo kljub temu pustila na sedežu – dojela sem, da bi ga lahko kdo prebral in bi mu lahko v tistem hipu spremenilo življenje.

Po tem sem začela pisati spodbudna pisma, kamorkoli sem šla; puščala sem jih po vsem mestu. Prav rada sem premišljevala o tem, da morda ljudem dajem zagon. Začela sem pisati blog o tem, kar počnem, in bila sem presenečena, koliko ljudi je želelo prejeti moje pismo. Poslušala sem njihove težave, pomagala sem puncam preboleti prekinitve zvez in depresije. Neka ženska je celo sprejela mojo spodbudo, da se pisanja loti kar sama – ko se je njen mož vrnil iz vojne v Afganistanu in sta imela težave s tem, da se znova povežeta, je začela pisma puščati po stanovanju, da bi jih prebral."

"V teh časih malo ljudi piše pisma, jaz pa sem jih začela prilagajati posameznikom. Vsa so napisana lastnoročno in pos­lana po pošti. Ko sem začela prejemati preveč naročil, sem se odločila ustanoviti nekaj večjega in tako je nastala dobrodelna organizacija Svet potrebuje več ljubezens­kih pisem. Sama jih imenujem ljubezenska pisma, čeprav niso romantična. Zdaj imam tim 20 prostovoljcev, ki se odziva na naročila. Pišemo ljudem po vsem svetu. Nič ni tako hvaležnega kot pomagati drugim. Pisanje pisem me je pozdravilo. Mislim, da je prijaznost natanko to, kar potrebuje naša generacija."

Močne stvari zrastejo iz majhnih začetkov

Ljudje po svetu so prijazni do neznancev. Pojavili so se blogi, kot je 366 naključnih dejanj, kjer si ljudje zaobljubijo, da bodo eno leto vsak dan naredili kakšno dobro dejanje, ali da bodo naredili 35 lepih dejanj za druge, ko bodo dopolnili 35 let.

V enem najbolj nedružabnih okolij – Londonski podzemni železnici – poteka umetniški projekt, ki spodbuja ljudi, naj si po e-pošti pošiljajo dobra dejanja, ki so jim bili priča med vožnjo – od tolaženja ljudi, ki so slabe volje, do deljenja drobiža za ljudi, ki so izgubili karto. In italijanska tradicija 'kavica za pozneje' – ko si kupiš kavo, plačaš še eno za nesrečneža, ki bo prišel za tabo in si je drugače ne bi mogel privoščiti – je postala Facebook kampanja v Angliji (http://www.coffeesharing.com/).

Zapravljanje denarja za druge spodbuja srečo – celo takrat, ko je denarna stiska – predvsem ko gre za dober namen. Odkar se je kriza dotaknila tudi moje denarnice in odkar tudi sama iz meseca v mesec ne vem, koliko položnic mi bo uspelo plačati, podarjam brezdomcem veliko pogosteje kot včasih. In vsakič ko človeku, ki ima veliko manj od mene, v roke stisnem drobiž, se zahvalim, da imam toliko, da lahko delim. Da še vedno lahko dam, osrečujem. Takšna dejanja me naredijo veliko bogatejšo in srečnejšo, kot da bi zavila v trgovino in si kaj kupila.

Delam dobro, da bi se počutila dobro

Cheryl Adamson, 31, iz Londona je začela svojo minikampanjo veselja – in je bolj srečna zaradi tega

"Začela sem z Razveseli me, ko sem bila že popolnoma naveličana negativnosti, ki sem ji bila priča okoli sebe. Začela sem puščati presenečenja, kot so kino vstopnice, kuponi za knjige, čokolada in rože v naključnih krajih po celem Londonu. Zdaj pa imam spletno stran Makemejoy­ful.com, s katero želim spodbuditi druge, da prav tako osrečujejo ljudi. Ne želim si sprejeti pogleda na svet, ki pravi, da je življenje težko, denarja ni, ekonomija je propadla, ljudje so bolni, vsi so neolikani in delo ne sme biti zabavno."

Osrečiš lahko tudi živali

Cosmo novinarka Tanja Kocman je po psička odšla v zavetišče

"Pred dvema letoma sem se odločila, da hočem ob sebi imeti psa. In edina logična poteza zame je bila ta, da sem zakorakala v zavetišče ter tam poiskala kosmatega spremljevalca. Sicer je bil obisk teh prostorov posebna preizkušnja, saj bi najraje domov vzela prav vse, a sem ob prvem pogledu na mojega Čarlija vedela, da je to to. Želela bi, da bi tudi drugi ljudje, ko se odločajo za novega hišnega ljubljenčka, najprej obiskali zavetišče. Ker res verjamem, da lahko žival, ki jo je neki čudak zavrgel, postane za nekoga drugega največja pridobitev."

Prijaznost osrečuje

Je tudi tebe že presenetilo, kako noro dobro je na tvoje počutje in samopodobo naredilo nekaj, kar si popolnoma nesebično naredila za druge?

Včasih je težko biti prijazen, sploh če te nekaj nervira ... Takrat se spomni, kako si se počutila v šoli, če si dobila enko, in kako, če si dobila čisto petico! Če boš ljudem okoli sebe dajala petice, jih bodo tudi oni podarjali tebi.

Pripravila: Petra Arula

Novo na Metroplay: Življenje pod in izven soja žarometov | Maja Bulc