"Človek si ne zapomni tako dobesedno kot računalnik, ker je človeški spomin večinoma narejen tako, da gre za približke."
"Prisotna je asociacija, ki se navezuje na nekaj, kar veš od prej, in je hkrati interpretacija tega. Čeprav si včasih moraš kaj zapomniti natančno, saj si recimo številk ne moreš kaj dosti interpretirati. Takrat si možgani lahko pomagajo s kakšnimi strategijami, recimo, da daš štiri številke skupaj in dobiš letnico, tako iz štirih informacij nastane ena številka. Fascinira me angleški pisatelj, sicer avtist, ki zna iz glave našteti 22 tisoč decimalk števila pi. Gre za posebne sposobnosti, ki jih tudi znanost zelo težko razume. Očitno gre za spremenjeno delovanje možganov, verjetno ima zvezo s povezavami, ampak človek si težko predstavlja, kako si lahko nekdo zapomni toliko številk.
Kaj je pri spominu pomembno?
Tudi to, da znamo pozabljati. Če bi si vse, kar se zgodi, zapomnili, potem ne bi vedeli, kaj je pomembno in kaj ni. Je pa na srečo pri možganih drugače kot pri računalniku, ker nimajo limita. Recimo pri sebi opažam, ker sem se moral veliko učiti in brati, da ni to, da bi šlo vedno manj noter, ampak razviješ sistem, da lažje dodaš še nekaj novega. To je v nasprotju z računalnikom. Ko je disk poln, moraš dati nekaj ven, da daš lahko nekaj noter," je o sposobnosti možganov na razstavi ameriškega naravoslovnega muzeja iz New Yorka Možgani – zgodba od znotraj, ki bo na ogled na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču do 24. avgusta, povedal nevrolog in predsednik Slovenskega društva za nevroznanost SiNAPSA Blaž Koritnik.
Več o razstavi na: www.brains.si
Novo na Metroplay: Tomi Meglič o globoki ustvarjalnosti, otroštvu in očetovstvu
