Odjadrajmo s spomini na zahod. Tja, kjer so italijanski, španski, nemški, mojstri izdelali Tofffsyja, pa tajnega agenta Hrabrega miška in tako preprosto, a tako genialno risanko La Linea.
Oh ja, imeli smo srečo, da smo lahko gledali te res fine risanke.
Kaj pa ti?
Črta – La linea
La Linea je italijanska risana serija, ki jo je Osvaldo Cavandoli naredil za italijansko televizijo RAI (predvajali so jo med letoma 1971 in 1986). Naredili so 90 epizod, dolgih dve do tri minute.
Mr. Linea je svojevrsten, zato ker je narisan z eno potezo svinčnika in je del brezkončne črte z leve in desne (črta se izkrivi tam, kjer je narisan Mr. Linea).
Lik izkazuje ves italijanski temperament – veliko govori in se veseli, smeje, jezi, navdušuje, našteva. Črta je bila predvajana v več kot 40 državah po svetu.
Barbapapa (barbe à papa – sladkorna pena)
Barbapapo sta kot serijo otroških knjig ustvarila Francoza Annette Tison in Talus Taylor v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. Zelo kmalu so začeli predvajati tudi animirano serijo.
Barbapapa je rožnate barve v obliki manga, ki lahko spreminja svojo obliko (hip hip hip, strašni trik). Po nekaj dogodivščinah se mu je pridružila tudi Barbamama z njunimi sedmimi otroki.
Risanka je prevedena v več kot 30 jezikov. Barbapapa je še danes zelo priljubljen, zlasti na Japonskem.
Čebelica maja – Die Biene Maja
Čebelico Majo je leta 1912 napisal Waldemar Bonsels (nemški otroški pisatelj). A Maja je bila najbolj priljubljena kot risanka, ki so jo naredili v nemško-avstrijsko-japonski koprodukciji.
Prvič so jo predvajali na japonski televiziji leta 1975. Prigode Maje ter njenih prijateljev Vilija, kobilice Flipa in učiteljice Kasandre so prevedli v 42 jezikov. Čebelica Maja, prijatelji in uvodna pesmica so še danes izredno priljubljeni med otroki po vsem svetu.
Stripy
Stripy je risana serija avtorjev Guida Manulija in Bruna Bozzetta, izdelana leta 1990 v Švici (13 epizod po šest minut). Glavni lik je Stripy, neobičajna žival z velikimi ušesi in dolgim nosom, podobnim trobenti.
Stripy je prepoznaven po svojih vodoravnih črtah in huronskem smehu, s katerim nervira nejevoljnega cirkuškega popotnika, ki ga na koncu vedno pripravi do neustavljivega in glasnega smejanja.
Hrabri mišek – Danger mouse
Angleško miško, ki dela kot tajni agent, sta ustvarila Brian Cosgrove in Mark Hall v osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Naredili so 90 delov, ki so dolgi med 5 in 20 minutami.
Animirana serija je parodija na znanstvenofantastične in vohunske filme, še zlasti na Jamesa Bonda. Mišek, ki tekoče govori kar 32 različnih svetovnih in tudi nezemeljskih jezikov, je naredil velik vtis tudi na slovenske male in velike gledalce.
Kolcamož – Mr. Hiccup
Kolcamož je italijanska serija (39 delov), ki je startala leta 1983. Animacija se osredotoča na majhnega moža z normalnim življenjem, službo in domom in ne tako normalno napako – kroničnim kolcanjem. V vsaki epizodi se poskuša odvaditi kolcanja, a mu vsakič spodleti.
Kalimero
Kalimero je bila italijansko-japonska risana serija, v glavni vlogi je nastopal črn piščanček, pokrit z jajčno lupino. Znan je bil po izreku: “To je krivica!”
Predvajati so ga začeli leta 1974 in naredili 99 delov. V Sloveniji je bil večno užaljeni Kalimero zelo priljubljen. Uveljavil se je tudi izraz kalimero za človeka, ki se veliko pritožuje in joka ter stoka.
Palček David
Palček David z originalnim naslovom David el Gnomo je španska animirana serija, ki temelji na otroški knjigi Skrivno življenje palčkov, ki jo je napisal nizozemski avtor Wil Huygen, ilustriral pa Rien Poortvliet. Naredili so 26 epizod, David je kar nekaj časa navduševal tudi slovenske otroke.
Pipi in Melkijad (Piggeldy und Frederick)
Pipi in Melkijad sta zabavna, ne preveč bistra pujska, ki se pogovarjata in razglabljata o različnih pomembnih in manj pomembnih rečeh. Pri nas je bila risanka izredno priljubljena tudi zaradi zares briljantne sinhronizacije legende Jurija Součka.
Zgodbo o dveh pujskih je napisala Elke Loewe, animacijo pa je naredil njen mož Dietrich Loewe. Risanka je bil v Zahodni Nemčiji prvič predvajana že leta 1973.
Tofffsy in pojoča travica
Tofffsyja, otroka, ki ima dolge svetle svedraste kodre in živi v gradu, je narisal Pierluigi de Mas v italijansko-švicarski koprodukciji v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. Na koncu vsake risanke morajo hudobneži pihniti v pojoča travico, ki zapoje, če so se iskreno pokesali.
Na vse naštete risanke so se prvi spomnili pri reviji Lisa ;)
Novo na Metroplay: Kristijan Crnica - Kikifly o glasbenem ustvarjanju, izzivih in prav posebni tetovaži
