Ko govorimo o družinskem nasilju, nas večina izmed takoj pomisli na fizično nasilje moškega nad žensko, saj je to stereotip, ki pa na žalost še kako drži.
Moški so pač telesno močnejši, ženske v patoloških odnosih se jih bojijo in zaradi čustvene in verbalne manipulacije ter prevzete vloge žrtve živijo v neprestanem strahu, kdaj bodo kaj narobe naredile in bile deležne nasilja, ki kot vemo, ni zgolj fizično, ampak je zelo boleče tudi verbalno in čustveno nasilje.
In na tem mestu gre omeniti tudi nasilje, ki je veliko bolj skrito in ne toliko izpostavljeno, namreč nasilje ženske nad moškim. Še vedno je trdno ukoreninjeno tradicionalno mišljenje, da naj v družini nosi hlače moški, ki ima tudi pravico kaznovati neposlušne člane družine.
No, v našem naslednjem primeru pa gre za 'kaznovanje' in nasilje žene nad možem partnerjem.
Čustveno in psihološko nasilje
Mož dolga leta pasivno prenaša vedno hujše izbruhe nezadovoljstva žene, ki so se začeli z malenkostmi, ki ji niso bile po godu, pa je bentila vedno bolj, bila vedno bolj neobzirna, zlobna in nikakor ji ni mogel več ustreči v nobeni zadevi. Kakor je pri nasilju običajno, se stopnjuje, in sicer od na videz nedolžnih pripomb, prek strupenih zahtev do nenadzorovanih izbruhov jeze, verbalnega nasilja, ki v zadnji fazi preide do fizičnega nasilja. Seveda se v vsem tem vmesnem času dogaja tudi čustveno in psihološko nasilje, ki je veliko bolj perfidno in ga žrtev sprva niti ne zaznava.
Ko se v našem primeru partner sooči z zadnjo stopnjo, je veliko prepozno za kakršenkoli glas razuma.
Žena je prevzela dominantno vlog v družini, ona je tista, ki zapoveduje in zahteva ubogljivost ter vsako neposlušnost težko kaznuje.
V konkretnem primeru mož ni soprogi nikoli zmogel postaviti meje, tudi na začetku zveze ne, ko bi morebiti še lahko igral nekoliko bolj pomembno vlogo v zakonu, a ker je bil že na začetku zveze ujet v strah žene, ki je zaznala, da lahko igra vlogo 'šefinje', se ji tudi po veliko letih zakona ne zmore, ne zna in noče upreti. In ja, prav si prebrala – noče se upreti neznosnemu odnosu, v katerem je popolnoma prepleten in zapleten.
Pravi, da ji ne more kar vse pustiti po toliko letih, on se ne more od nje odlepiti, ona pa ima v njem idealen objekt lastnega izživljanja, ki se včasih konča tudi z brcami ali zaušnicami.
Svojo sramoto utapljal v alkoholu
Gospoda je sram, da se to dogaja, skriva in taji, svojo uteho pa je našel v alkoholu, končal pa z uničenimi živci v ustrezni ustanovi oziroma na zdravljenju.
Opisan je primer, ki je res nekoliko skrajen, a verjemi, realen.
Kdo lahko vzame tega gospoda pod svoje okrilje? Kdo mu lahko nudi primerno zaščito in psihosocialno pomoč? Komu naj potoži, da mu bodo verjeli?
Kot vsaka vrsta nasilja, tudi tovrstno izživljanje žene nad možem ni dovoljeno in ne sme biti tabuirano. Če kdo prepozna ali ve za podoben primer oziroma je sam žrtev, naj poišče pomoč, naj se upre – nasilje je treba obsoditi in o njem govoriti, nikar ga potiskati pod preprogo!
Več o zgoraj napisanem si lahko prebereš tudi na družabnem omrežju Svetovalnica.
Avtorica prispevka, ki je bil objavljen v reviji Lisa, je socialna pedagoginja Melita Kuhar Pucko, ki vodi projekt Svetovalnica, www.svetovalnica.si.
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja
