Polži kot gurmanska poslastica seveda niso nobena novost. A predno postane helix aspersa ali helix pomatia okusno pripravljena jed, je potrebno vložiti veliko truda in znanja.
Si kdaj opazovala polža od blizu ali si eni tistih, ki jih neka reč odvrne, ne da bi jo sploh dobro poznala?
Polž se pojavlja in izginja, zato je povsod lunarni simbol, znamenje prerajanja. Njegova hišica je zaradi oblike naravni simbol za labirint, spiralo in podzemsko jamo. Ker se pojavi iz hišice, simbolizira rojstvo ali pa predstavlja zoro, ki se prikaže iz votline teme. Pomeni pa tudi plodnost in je kakor školjka seksualni simbol. Pravijo, da so polži imeli posebno vlogo v ljudski medicini. Verjeli so, da vse rane in poškodbe ozdravi olje, pridobljeno iz velikih črnih polžev; nabrati jih je treba maja v jutranji rosi in jih dati v stekleno posodo. Kdor bi polže ščipal za rogove ali jih kako drugače mučil, je lahko pričakoval, da bo zbolel. Stoletja so polže uporabljali tudi za razne obkladke in pomade za oči. Zagotovo pa se polži uporabljajo v kozmetiki, zato kadar vidiš polža, bodi spoštljiva.
Cenili so jih že Rimljani in stari Grki
Polži so v človeški prehrani zastopani že od nekdaj.
Že Rimljani in stari Grki so jih cenili ne le kot okusno, temveč tudi kot zdravilno jed. Viri poročajo o gojiščih polžev v okolici Rima, v opustošenih področjih srednjega veka pa so bili polži mnogokrat edina hrana za lačne ljudi. Polži torej niso bili vedno na mizi kot specialiteta, temveč velikokrat kot izhod v sili. Takrat si verjetno niso mislili, da bodo polži specialiteta za gurmane, ki so pripravljeni odšteti tudi neko več evrov za nepozabno jed. Mnogi se še spominjajo, da so kot otroci pobirali polže po bližnjih travnikih, ki jih je potem odkupovala kmečka zadruga. S tem delom si je marsikateri kupil šolske knjige. V sedemdesetih pa so morali vrtne polžeali helix aspersa zaščititi, zato jih je v naravi prepovedano nabirati. Vendar pa ni bila uporaba polža v kulinariki tisto, kar je ogrozilo njegov obstoj, temveč so ga začeli ogrožati pesticidi in rudninska gnojila, pa tudi drugi slabi vplivi na naravo.
Si vedela, da polž živi le tam, kjer ni špricano in gnojeno?
Pri nas jih gojijo pri Kubljevih!
Na trati ob Bukovškem hribu, v vasi Bukovica, ki je oddaljena od prometnega vrveža - je polžja farma.
Ne zato, ker bi šlo pri Kubljevih vse tako počasi, temveč ker so ena redkih kmetij pri nas, kjer gojijo polže Helix Aspersa Muller, vrtne polže, ki jih je v naravi prepovedano nabirati. Slovenci sicer nismo 'polžejedi' narod, a se ta gurmanska posebnost vendarle počasi prebija tudi na domače krožnike.
Omenjena vrsta polžev je širom po svetu zelo cenjena. Poznamo dva načina reje polžev in sicer francoski način v zaprtem prostoru in italijanski način v odprtih prostorih in za naravne danosti naše dežele je slednji vsekakor bolj primeren.
Z rejo so začeli počasi, nameravajo pa se širiti. Delo na farmi poteka večinoma ročno in temelji na kolobarjenju in sledenju biološkega življenskega cikla polžev, kar pomeni, da polži vse svoje življenje preživijo na farmi. Farma stoji blizu gozda, v neonesnaženem okolju in na tleh, ki so že po naravnih danostih primerna za rejo. Matično leglo so vnesli le enkrat, razmnoževanje, za vsako naslednje leto, pa poteka naravno na farmi.
Dnevi polžjih specialitet v Brtonigli
- Dnevi polžjih specialitet, od 22. do 25. novembra, v konobi in enoteki Zenon, Brtonigla
V dnevih polžjih specialitet bodo v konobi in enoteki Zenon razveseljevali dobrojedce. Gurmansko poslastico Helix Aspersa Muller bo šef Žiga Mandelc pripravljal na različne načine. Slasten meni z več hodi bo oplemeniten s Cattunarjevimi najboljšimi vini, štirimi vrstami malvazije, ki raste na štirih vrstah zemlje – kar je posebnost Brtonigle v hrvaški Istri, teranom barrique in ružo muškat.
Novo na Metroplay: Kristijan Crnica - Kikifly o glasbenem ustvarjanju, izzivih in prav posebni tetovaži
