"Odločila sem se 24 ur živeti BREZ odpadkov in zgodilo se mi je TO" (resnična zgodba)

9. 4. 2022
"Odločila sem se 24 ur živeti BREZ odpadkov in zgodilo se mi je TO" (resnična zgodba) (foto: Profimedia)
Profimedia

"Čez dan vsake toliko zamrznem od presenečenja: ko se namreč namenim uporabiti avtomat za kavo, spoznam ..." Tako se je Cosmo novinarka lotila podviga: nič odpadkov v enem dnevu. Ji je uspelo? 

Za svoje težave z odpadki sem zmeraj krivila New York. Vsakič, ko sem brala o 'zero-waste' blogerjih, ki svoje letne smeti lahko stlačijo v en sam kozarec za vlaganje, sem mislila, da ima pri tem veliko vlogo predvsem lokacija.

"San Francisco," sem zmeraj zavzdihnila in si ob tem predstavljala kompostne zabojnike poleg vsakega umivalnika. Ali pa sem si rekla: "Ah, podeželje," in si zamišljala neki zaspani in dolgočasni kraj, kjer se na dvorišču za hišo počasi razkrajajo ostanki hrane. Nato pa sem se pogovarjala z Lauren Singer, 24-letno in presenetljivo normalno blogerko iz Brooklyna, ki se skriva za spletnim portalom trashisfortossers.com.

Obiskuje glasbene festivale, koncerte in bare ter je v treh letih proizvedla toliko smeti, da lahko napolni en sam kozarec za vlaganje.

Zato sem jo prosila za pomoč. "V resnici ljudi prav nič ne spodbujam k spreminjanju svojih načinov," je pojasnila, ker je dobrodušna, popolna in ne ustvarja nepotrebnih odpadkov. "Preprosto jim le predstavim svoj način življenja in dovolim, da vzamejo, kar potrebujejo."

In ja, zaupala mi je recept za tiste, ki želijo zmanjšati količino odpadkov.

Najprej moraš ugotoviti, kaj je v tvojem košu, da veš, kaj spremeniti (tam se namreč najpogosteje nabirajo papir, hrana in plastika; moji smetnjaki so prepolni embalaže hrane in njenih ostankov). Nato tisto, kar lahko, zamenjaj s stvarmi za večkratno uporabo: vrečke iz blaga, jeklene steklenice in podobno. In tretjič: kar lahko, naredi sama – na primer losjon za telo in zobno kremo. Odličen nasvet, vendar sem se odločila, da bom za začetek začela s tem, da en dan ne proizvedem nobenega odpadka. Kupila ne bom ničesar novega in uporabim lahko tiste zapakirane stvari, ki jih že imam, ampak naslednjih 24 ur ne bom prispevala nobenih dodatnih odpadkov.

In tako sem začela ...

Zjutraj sem si umila zobe z električno zobno ščetko (Lauren priporoča biorazgradljivo bambusovo ščetko). Obraz sem si umila s trdim milom, ki je bilo zapakirano v papirnato embalažo: bolje kot čistilec iz plastične embalaže, čeprav Lauren kupuje mila brez vsega. Medtem ko se lotim nanašanja ličil, v svoji kozmetični torbici zaslišim žvenket plastike. Lauren ima seveda takšna, ki so shranjena v reciklirano ali biorazgradljivo embalažo. Že se počutim nezadostno, a vendar je moj koš še zmeraj prazen.

V kuhinji posežem po paketu predpripravljene ovsene kaše, nakar me zagrabi panika in namesto nje pojem banano ter olupek ovržem v vrečko z bio odpadki. Lauren priporoča nakup ovsenih kosmičev v velikih pakiranjih, ki si jih nato sam postrežeš v porcijah. Ideja, ki jo nameravam kopirati.

Čez dan vsake toliko zamrznem od presenečenja: ko se namreč namenim uporabiti avtomat za kavo, spoznam, da vsaka kapsula pomeni dodatno smet.

Na stranišču si umijem roke, pa si jih ne morem obrisati s papirnato brisačko. Živeti brez odpadkov ni težko, a vendar zahteva prilagajanje in spremembo navad. Ko ura odbije poldne, se spretno izognem celotni dilemi in pojem svoje kosilo na pravem krožniku in s pravim priborom, brez prtičkov. Počutim se prav imenitno, dokler si po rokah ne razlijem kisovega preliva.

Po službi se odpravim v bližnjo kavarno, kjer brez pomisleka sprejmem vzorček juhe. Na poti do kina že 'psihiram' samo sebe; želim si pijačo, zato se spomnim Lauren: pojasni, da živiš brez odpadkov, zato bi rada pravi kozarec, in to brez slamice. Nekoliko sem nervozna, a vendar me rešijo utripajoče luči: ura je skoraj 19.30, zato pohitim do svojega sedeža, in to brez pijače.

Hodim domov z bodočim kompostom, stlačenim v torbo.

Zaobljubim se, da se bom še naprej držala tega, kolikor bo šlo – s kozarcem za vodo na mizi, robcem za večkratno uporabo v torbici in ostanki hrane, ki jih bom odnesla na bližnjo tržnico za kmete, ne pa v koš. Seveda sama s tem ne bom kaj veliko spremenila na globalni ravni, pa vendar. Zame je motivacija že to, da bom naredila vsaj nekaj dobrega za okolje – hkrati pa zmanjšala število svojih odhodov do smetnjaka.

Po predlogi Andree Bartz prevedla in priredila N. Š.

Preberi še: Amazon: S TEMI triki boš noro privarčevala (njihovi šefi zagotovo NOČEJO, da bi jih poznala)

Priporočamo tudi: Si na cesti našla KOVANEC? Ta ti ne prinaša le SREČE, ampak veliko VEČ (si vedela tole?!?)

Novo na Metroplay: Aljoša Bagola in Matej Šarc│1, 2, 3 ... bis! Podkast Slovenske filharmonije