'V zasmrtju, če si ga lahko predstavljamo, se vsakdo brez olepševanja ozira čez ramo na življenje, ki ga je zapustil. Kakršno je bilo, je bilo ukrojeno po njegovi meri.'
Niko Grafenauer, eden najpomembnejših slovenskih pesnikov, je podpisal pred dnevi izšlo knjigo Kraljice mačke, za katero je pomenljivo zanimive ilustracije prispeval priznani slovenski slikar, ilustrator in grafik Jože Ciuha. Dotično delo ni zanimivo le zaradi sinergije dveh pomembnih slovenskih ustvarjalcev, temveč tudi zaradi nje nadvse zabavne in poučne vsebine. V tej prijazno berljivi slikaniški knjigi se namreč zgodovina prepleta z domišljijo, zaradi duhovite upesnitve v verzih pa ima besedilo, v katerem je mnogo zgodovinskih dejstev, pridih lahkotnosti.
Pet nesmrtnih mačk
Knjiga Kraljice mačke je knjiga o nesmrtnih mačkah. Tistih, ki jih vsi zelo dobro poznamo iz mitov in zgodovine, v katerih ima vsaka od njih posebno mesto in veljavo.
Prva med njimi, lepa trojanska mačka Helena ...
Njeno božansko poreklo je ni nikoli izdalo.
Ob njeni lepoti je snubcem kar sapo jemalo.
Bilo jih je brez števila.
Tudi atenskega mačjega kralja Tezeja je uročila.
Poleg Helene - zgolj prve, ki se v knjigi predstavi - nastopajo še štiri takšne mačke, ki so se po imenitnosti najbolj zarezale v pesnikov spomin. To so mačke prav posebne vrste, ki ne spadajo v svet živali, ampak v domišljijske predstave. Videz, odlike in značaj upodobljenih mačk zaznamujejo podobne značilnosti.
To so same mačje kraljice: trojanska mačka Helena, egiptovska mačka Kleopatra, angleška ladijska mačka Elizabeta, ruska mačka Katarina Velika in avstro-ogrska mačka Marija Terezija.
Mačji poglavar Behemot
Skozi knjigo na zabaven način spoznamo življenjske zgodbe teh zgodovinskih oseb, vendar na nadvse poseben način. Po njihovih zgodbah nas vodi Behemot, mitološka žival, ki se celotni priliki primerno prav tako predstavlja v podobi skrivnostnega mačka.
Že tisoč let v temi živi
skrivnostni maček Behemot.
Menda ima svoje rumene oči,
ki vidijo v vsak skriti kot
na tem svetu.
Nihče ga še ni videl, ker je moder
in še ni stopil iz noči na oder.
Ne vidiš ga niti na spletu.
Behemotu, ki je v knjigi Kraljice mačke nekakšen skrivni poglavar vseh mačk, se v nadaljevanju mačke izpovedujejo kar same od sebe in pri njem iščejo zgolj uteho ali zaslombo za tisto, kar so počele v življenju. In počele so tudi hude in za vest obtežilne stvari.
Nevidni, v večno temo pogreznjeni Behemot v zasmrtju pa jih izkuša in posluša, kot to usodovcu pristoji.
V zasmrtju, kjer tolčem svojo črno tlako,
je bivanje za vse enako.
Od tam ni mogoče nikogar pregnati
ne z usmrtitvami ne z mačjimi prevrati.
Edina možnost, ki jo vsi poznamo, pa je več kot slaba.
Ime ji je pozaba.
Knjiga Kraljice mačke je pred dnevi izšla v založbi Modrijan, na njihovi spletni strani pa jo je moč tudi virtualno prelistati.
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja
