Kraljica drame

Laura je mislila, da se je že navadila na možev begajoči pogled. Dokler se ji nekega večera ni enostavno utrgalo. Imela je dovolj. Pogovarjala sta se o zanimivi politični temi, ko je zopet naredil to – njegove oči so preskočile in se odmaknile od nje. Že ne-vem-kolikič. In kaj je bil objekt njegove pozornosti?

Gotovo kakšna druga ženska, krasna bejba, ki je mimogrede iskala pozornost! Kje pa! Laurin mož občuduje motocikle in ravno ko je hotel povedati svoje mnenje o temi, je mimo pripeljal redek primerek Harley Davidson in puf!, izgubila je njegovo pozornost ...

Čeprav je šlo le za stotinko sekunde, se ji je čisto utrgalo; začela je vpiti, da ji nikoli ne posveča dovolj pozornosti, da je vedno nekaj, kar je bolj pomembno od nje, kar pritegne njegovo zanimanje. Zbežala je v solzah besa, občutja neugodja in bolečine ...

Tako. Kar dobra scena, ne? Ubogi mož ni vedel, kaj ga je doletelo. Lauri pa je bilo slabo, skoraj na bruhanje ji je šlo od močnih čustev, ki so se sprožila v njej. On je zaklinjal, da so pač vse ženske nore (njegova dokazano), ona pa je skušala ugotoviti, kaj se je ravnokar zgodilo. Zakaj je bila jezna na nekaj takega kot je motocikel?

Hudimana, jezna je bila na motor, kot je bila jezna na čisto vse, kar je od nje odtegovalo moževo pozornost. Čeprav je bila prepričana v moževo ljubezen in je ni bilo strah, da bi ga izgubila zaradi druge ženske, ni prenesla, da so njegove oči zajadrale stran od nje. To je tako sovražila, da je bila že kar bolna. Dogodek je v njenih čustvih sprožil enako reakcijo, kot jo pri alergikih povzroča alergen. Sklenila je, da bo ugotovila, zakaj se ji to dogaja, da ne bo padala v dramatične prizore brez pravega razloga.

In védenje o tem, zakaj vas določeno obnašanje partnerja izstreli v orbito besa in strahu, vsebuje esenco zdravila. Če ste se že kdaj zalotile, da se vam ‘strga’ ob tako neusodnem dogodku, kot je partnerjev pogled vstran, potem berite naprej.

Ugotovite zgodovino alergije

Psihologi pravijo, da so vsi odnosi – posebno tisti, ki jih imamo z ljubljenimi – posnetki odnosov iz našega otroštva. Laurina mama je vedno imela raje moža kot katerega koli od svojih otrok, in je to vedno odkrito pokazala. Pri njej je bil vedno na prvem mestu mož. Kadarkoli se je Laura pogovarjala s svojo mamo, medtem pa je vstopil oče, se je zgodilo, da je mama odvrnila pogled od nje.

Zato je Laura svojega očeta sovražila in bila nanj ljubosumna, kot si ljubosumen na mlajšega brata ali sestro, ki ti odtegne mamino pozornost in ljubezen. To je nekdo, ki je pomembnejši, ki je vreden več. Laura je to ugotovila šele po očetovi smrti. Tako danes ve, da ni jezna na moža, ki med pogovorom pogleda stran, ampak na svojo mamo. Podoživlja čustveno preteklost in od tega ji je slabo.

Ugotovila je, da gre pri tem za podobne zakonitosti kot pri alergični reakciji. Določeni dogodki sprožajo čustvene reakcije, ki se navezujejo na posameznikovo preteklost. V zavedanju, kaj se vam dogaja, leži tudi rešitev problema.

Vzemimo za primer Andrejo, ki vedno zapusti svojega partnerja, ko prideta do stopnje, kjer se začneta prepirati. Vse dobre zveze pridejo do te stopnje. Andreja ne prenese jeze – pa ne partnerjeve, marveč svoje. Njeno zadnje razmerje s prijetnim mladeničem Davidom se je končalo, ker je na zmenek prišel nekaj minut prepozno.

“Vpila in kričala sem nanj in hudo sva se sporekla. Rekel mi je, da sem nerazumna. To sem tudi bila. Končala sva in mislim, da še danes misli, da zato, ker je zamudil. Skupnim prijateljem je govoril, da sem zmešana, da sem obsedena z nadzorovanjem. Morda je nekaj resnice v tem, ugotovila pa sem, da ne prenesem, da sem jezna. In tistega večera sem bila zelo jezna nanj.

Ni me prestrašila njegova, ampak moja lastna jeza. Prestrašila sem se, da bom storila kaj groznega. Kot morilci, ki pravijo, da ni bila partnerjeva nezvestoba ali grdo ravnanje tisto, ki jih je pripeljalo čez rob, da so jim zasadili nož v srce, ampak nepomembno vznemirjenje, kot je trebljenje zob pri mizi, ko ste partnerju že milijontič povedali, kako vam gre to na živce.”

Poglejte pod površje

Andreja nima morilskih nagnjenj, toda ker svojo jezo tako močno kontrolira,

ne zna ravnati z njo, ko le-ta na tak ali drugačen način izbruhne (to se s potlačenimi čustvi prej ali slej zgodi). Andreja ima skoraj fobijo pred svojo jezo. “To je dokaj pogosto”, pravi angleška svetovalka Susie Banks. “Veliko ljudi, zlasti žensk, odraste v prepričanju, da jeza ni sprejemljiva, da ne smeš biti jezen, saj je to čustvo izjemno močno. Tako so čisto prestrašeni, kadar so jezni.

Andreja je imela tipično vzgojo, kjer so ji nenehno govorili, naj ne bo jezna. Ker je to sporočilo ponotranjila, se sedaj čuti krivo, kadar je jezna. Namesto da bi jeza izginila, ostaja v njej. Ljudje, ki skušajo kontrolirati svoja čustva, postanejo polni besa, ki buči pod krhkim kontroliranim površjem.” In rešitev?

“Svojih čustev ne morete kontrolirati in pika,” pravi Banksova. “Kar še ne pomeni, naj bi jih vsakdo sproščal, kakor bi se mu zdelo. To pomeni, da morate svoja čustva spoštovati in jim pustiti, da se izrazijo na sprejemljiv način. Čustva se vedno pojavijo z določenim razlogom. Ne obstajajo pravilna in nepravilna čustvovanja, kakor ne obstaja pravilen ali nepravilen odziv na dogodek.

Ste, kar čutite, in namesto da bežite pred notranjim glasom, se raje uglasite z njim in ga upoštevajte, da ne boste zbolevale od čustev in boste imele večje možnosti, da najdete pravo ljubezen.” Poiščite vzvode, ki vas silijo, da v določenih situacijah nerazumno reagirate. S tem boste že na pol poti, da ozdravite slaba občutja, ki jih v vas sprožajo čustva. Vsi se bojimo sposobnosti hitre reakcije čustev, saj so najmočnejši del nas samih.

Zatiramo jih, da bi v življenju nekako shajali, vendar vam bo vsak psiholog povedal, da zaradi zatiranih čustev zbolite. Morate se soočiti s tistim, kar vas muči; le tako se boste lahko ozdravile čustvenih alergij.

“Poiščite vzrok, ki tiči za vsem, in se skušajte soočiti z njim,” priporoča Banksova.

Na primer, Milena je vedno hodila z moškimi, ki so jo zapustili brez očitnega razloga. Ko je končno šla k svetovalcu, je ta odkril, da je bil Milenin oče v otroštvu velikokrat za dlje časa odsoten. Kadar se je vrnil, je hčerko zasul z darili in objemi in potem je zopet izginil. Podobno so se obnašali Milenini fantje. Edini način, s katerim je lahko prekinila vzorec, je bil, da je doumela, da so bile vse njene zveze posnetki odnosa, ki se je odvijal v otroštvu.

Še vedno je skušala pritegniti očkovo pozornost, pa se nikoli ni obneslo. Očka je kljub vsemu vedno odšel. Angleška psihologinja Maggie Scarf pravi, da nekateri med nami čustveno nikoli ne zapustijo doma, saj je vsak odnos posnetek – tako kot je bil Milenin.

Pozdravimo čustvene alergije

Vsakdo ima nerešene konflikte iz svojega otroštva, naj so bila ta leta še tako rožnata. Zato se tudi znajdemo ob partnerjih, s katerimi znova in znova preigravamo iste vloge, bijemo iste bitke. Uvid v to je včasih že dovolj, da se zavemo in končamo nezdravo zvezo in si poiščemo nekoga, ob katerem nas ne sili v preigravanje enih in istih vlog iz preteklosti.

Milenino ‘zdravilo’ je bilo, da se je za šest mesecev odrekla moškim in se je posvetila samo sebi. Tega ni storila še nikoli in ustrašila se je soočenja same s sabo. Toda ko se je soočila s strahom pred samoto (ki ga poznamo vsi), je iz te izkušnje izšla močnejša, čustveno stabilnejša in samozavestnejša. Nova Milena si ni vzela časa za oddaljene moške, ki bi jo zapuščali.

Ko postaneš čustveno stabilnejša oseba, enostavno začenjaš privlačiti druge, ki so čustveno zrelejši – ali vsaj moške, ki si želijo podobne zveze, kot si jo želiš sama.

“Ko sem spoznala Petra, sem predvidevala, da se bo najina zveza končala po običajnih treh do štirih mesecih,” pravi Milena. “Zavračala sem kakršne koli načrte, ki bi segali dlje kot nekaj tednov, saj sem bila prepričana, da bo odšel, kakor so odšli vsi ostali. Pa ni odšel. Ostal je, ker je sam tako hotel.

Spremenila sem se in tako se je tudi moški, v katerega sem se zaljubila. Čudovito je biti s človekom, na katerega se lahko zanesem. Bolečina iz preteklosti je tako postala znosnejša; izkušnje s slabimi ljubezenskimi zvezami so mi pomagale prepoznati dobro zvezo.

Milena do očeta in do moških, ki so jo zapustili, ne čuti jeze. Obtoževanje in maščevanje ne more biti del ozdravitve čustvene alergije. Vse, kar lahko storimo, je, da skušamo ozdraviti najhujše rane, ki nam jih je zadala preteklost ter objamemo svoja čustva in jim damo veljavo, ki jim pripada. To je pot do prave sreče in izpolnitve.

Mercedes Javornik

Novo na Metroplay: "Naš največji uspeh je bil tudi strel v koleno" | Ivo Boscarol