Pomembno je, da veš, kdo si, potem pa začneš še tako živeti – počasi, dan za dnem, se spreminjaš. S tem okolici sporočaš, kdo si – tako komuniciraš z drugimi neverbalno.
S svojim načinom življenja »poveš«, kdo si.
Na tak način boš pritegnila v svoje življenje ljudi, ki bodo podobni tebi in v njihovi družbi boš lahko preprosto to, kar si – da bi bila del neke družbe, se ti ne bo treba več pretvarjati, da si nekdo drug. Tak način življenja zna biti precej naporen, predvsem pa ne vodi v srečno in zadovoljno življenje.
Ob vsem tem postopoma gradiš odnos do sebe – spoznavaš se in raziskuješ, kdo si. Učiš se sprejemati sebe (tudi svoje šibkosti, ne le pozitivne lastnosti) in se razumeš, da si kdaj tudi utrujena, žalostna in nejevoljna, znaš se spodbujati in si si sama sebi v oporo v težkih trenutkih spreminjanja in rasti. Vse te lastnosti so ključna sestavina vsakega kakovostnega in zdravega odnosa – tako partnerskega kot kakšnega drugega. Tako da s tem, ko gradiš odnos do sebe, hkrati postavljaš zdrave temelje za vse ostale odnose, ki jih imaš v svojem življenju.
Za žensko je zelo pomembno, da ima odnos do sebe, saj le-ta predstavlja kompas za njeno življenje. Na tak način ve, kaj potrebuje. Ve pa zato, ker se čuti – občutki ji povedo, kaj potrebuje in kako naj ravna. Občutki in čustva so nosilci informacij, to so naši odzivi na dogajanje v okolju. Največkrat jih kar preslišimo oziroma smo se že tako izurili, da jih sploh ne zaznavamo več. Čustva pa so energija in če je ne izraziš, se bo naložila nekje v telesu in tam te bo slej ko prej začelo nekaj boleti. Seveda lahko vzameš tableto proti bolečinam - tableta bo bolečino ublažila, vzroka bolečine pa ne bo odpravila....
Zato je zelo pomembno, da ne ignoriraš svojih čustev, temveč jih izraziš – seveda na način, da ne prizadaneš ljudi okoli sebe. Topli in daljši dnevi so kot nalašč za to. Pojdi v naravo, v gozd, tam boš našla prostor, kjer boš lahko »spihala« vsa čustva, ki te težijo, odvrgla vsa bremena, ki si si jih nabrala čez dan, se nadihala svežega zraka in miru, ki vlada v naravi, potem pa pojdi domov in ta mir prinesi še v svoj vsakdan. Večkrat, kot boš šla v gozd »nabirat« mir, več ga boš čutila v sebi. Z notranjim mirom pa pride tudi občutek zadovoljstva in sreče, ki ju vsi tako zelo iščemo. Povsod drugje, le v sebi ne.
Če še nisi prebrala knjige »Jej, moli, ljubi« avtorice Elizabeth Gilbert, ti jo toplo priporočam zdaj – za spodbudo in motivacijo, da boš lažje naredila korak k sebi in sledila svojemu srcu. Glavna junakinja namreč naredi ravno to, kar piše zgoraj – zapusti svet varnosti in udobja, svet, ki jo utesnjuje in drži zaklenjeno v kletki življenja, ki si ga v resnici ne želi, ter se poda na pot iskanja same sebe. Zanimivo, poučno in zabavno branje!
Serija prispevkov o preobrazbi je nastala izpod peresa Tinkare Filač, Zdravi odnosi, fotografija: profimedia
