Jesenice so nadvse živahen kraj z nekaj manj kot 14.000 prebivalci, ki ima bogato zgodovino in tradicijo (tudi športno), odlične tortice in jedačo pri nekdanji smučarki Alenki Dovžan. Torej naslednjič, ko jo mahaš na Gorenjsko, se ustavi za kakšno urico tudi na Jesenicah.
Jesenice so kraj, ki si ga praktično nihče ne bo izbral za cilj izleta in ogleda znamenitosti.
Vsi ga vidimo le kot železarsko mesto, onesnaženo in dolgočasno. A mu s tem delamo veliko krivico!
Jesenice imajo zanimivo zgodovino
Nastanek mesta Jesenice je povezan z razvojem fužinarstva ob reki Savi.
Prav fužine pomenijo začetek Jesenic, saj je iz njih in okoli njih nastala sedanja železarna, ki daje Jesenicam pečat industrijskega mesta.
Razvoj rudnikov, plavžev in fužin v jeseniški okolici se je začel konec 14. stoletja z ortenburškim rudarskim redom. Poleg fužine na Savi, Javorniku, Plavžu in Murovi so bile fužine tudi v Mojstrani, Radovni in Bohinju. Prvotne fužine so bile večinoma v lasti Italijanov. Po drugi svetovni vojni pa so se v kraj preselili tudi delavci iz republik nekdanje Jugoslavije.
V drugi polovici 18. stoletja je nekdanje Bucellenijevo imetje kupil Valentin Ruard, ki je začel širiti in obnavljati rudna polja od Fenta do Kočne. Veliko rudnih polj v Karavankah je pripadalo tudi veletrgovcu Zoisu, lastniku fužin v Bohinju, Radovni in na Javorniku. Zois je bil prvi bogataš in najmočnejši fužinar na Kranjskem.
Konec 19. stoletja se je začela nova era železarstva v jeseniški dolini. Dve obsežni fužini sta se združili v celoto – največjo industrijo v Vojvodini Kranjski. Jesenice so postajale razvito mesto. Iz fužin je na Savi zrasla moderna železarna, kraj pa je dobival industrijsko podobo in je omogočal razvoj drugim panogam (turizem, obrt, gostinstvo, šolstvo, kultura, šport itd.).
Železniška proga skozi Jesenice:
- Leta 1870 so skozi Jesenice speljali železniško progo Ljubljana–Trbiž, mesto pa je dobilo svoj prvi kolodvor. Skozi kraj je tekla tudi proga do Beljaka, ki je potekala čez karavanški železniški predor. Veliko število Jeseničanov je pri polaganju tirov in gradnji karavanškega predora izgubilo življenje. Poleg te proge so skozi Jesenice speljali tudi karavanško-bohinjsko progo, ki jo je leta 1906 odprl avstrijski prestolonaslednik Franc Ferdinand. Železniške proge so mestu prinesla dotok prebivalstva in tudi širitev železarstva.
Zgodovina Jesenic na ogled:
- Stara Sava – ohranjeno fužinarsko naselje, ki se zdi kot svetišče človeške moči in vere v napredek. Skoraj povsem ohranjena industrijska arhitektura z napravami zgovorno priča o življenju delavcev, ki so morali gospodarju delati, pri njem stanovati in od njega kupovati celo kruh. Pripoveduje o jeklu, ki naj bi menda gradilo Eifflov stolp, Titanik in zagotovo pospeševalnik v Cernu. V črnem življenju živijo sanje o maju, ko po planinah nad mestom, kot po čudežu, vsako leto zacveti na milijone narcis.
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja
