Iz dosjeja žensk z velikim Ž: Rosa Parks

11. 2. 2012
Iz dosjeja žensk z velikim Ž: Rosa Parks

Rosa Parks – afroameriška šivilja in mati ameriškega gibanja za ljudske pravice.

Rosa Parks se je rodila 4. februarja 1913 v revni črnski družini v Alabami, ZDA.

Imela je še mlajšega brata in po ločitvi staršev se je z mamo preselila k dedku in babici. Obiskovala je afriško metodično episkopalno cerkev, kateri je pripadala vse življenje. Po obiskovanju industrijske šole za deklice se je vpisala na državno univerzo Alabama, a jo je žal morala zaradi bolne babice in pozneje tudi mame zapustiti. Že v zgodnji mladosti se je soočila z rasizmom, saj so bili na ameriškem jugu črnci povsod segregirani.

Leta 1932 se je poročila z Raymondom Parksom, ki je bil bojevnik za človekove pravice.

1. decembra 1955 na avtobusu ni hotela odstopiti sedeža belemu potniku, čeprav je bil ta rezerviran za belce, in bila pri tem aretirana. Njena zahteva po spoštovanju in enakosti pravic pa je prerasla v bojkot avtobusnega prometa v Montgomeryju. Bojkot je bil začetek ameriškega gibanja za državljanske pravice, ki je eden najuspešnejših masovnih gibanj proti rasni neenakosti. Hkrati je dogodek ustoličil Martina Luthra Kinga kot vodjo, Roso pa kot ikono gibanja za človekove pravice.

Kmalu po dogodku se je z mamo in možem preselila v Detroit, kjer je delala kot šivilja.

Leta 1965 jo je afroameriški kongresnik zaposlil v svojem uradu v Detroitu, kjer je ostala do svoje upokojitve leta 1988. Otrok z možem nista imela. V Detroitu je živela do svoje smrti, kjer je umrla, stara 92 let.

Zanimivosti iz življenja Rose Parks

  • V tistem času je v ZDA le nekaj manj kot sedem odstotkov vseh Afroameričanov uspešno zaključilo srednjo šolo.
  • Leta 1992 je Rosa izdala avtobiografijo, poimenovano Moja zgodba, ki je namenjena predvsem mlajšim bralcem.
  • Rosa se je šele v tretjem poskusu uspešno registrirala, da je dobila volilno pravico.

Novo na Metroplay: Razlike med Slovenijo in ZDA ter kako do sanjske službe? | Elvi Rwankuba