Prva pomembna slovenska slikarka Ivana Kobilca se je rodila 20. decembra 1861 v Ljubljani.
Po slogu je spadala k slikarjem realistom.
Risati se je učila pri Idi Künl v Ljubljani, med letoma 1879 in 1880 pa je v galeriji dunajske akademije kopirala slike starih mojstrov. Od leta 1881 do 1891 je svoje znanje izpopolnjevala v Műnchnu, naslednjih sedem let pa še pri žanristu in portretistu Aloisu Erdteltu.
Med počitnicami je zbirala in risala kmečke starožitnosti. Leta 1891 je na pobudo vzornika Fritza von Uhdeja poslala svoji sliki Poletje in Likarice v pariški Salon, kjer ji je Državno umetnostno združenje podelilo naziv associée. V Parizu je živela v letih 1891 in 1892, kjer se je krajši čas izpopolnjevala na zasebni šoli Henrija Gervexa, vmes pa je leta 1892 slikala v Barbizonu v skupini francoskih krajinarjev. Leta 1894 je obiskala Firence, nato pa zaradi ugodnih naročil v letih 1897–1905 živela v Sarajevu, kjer je bila tudi članica Sarajevskega slikarskega kluba. Tu je naredila tri cerkvene freske (v letih 1900 in 1905) ter z ilustracijami sodelovala v avstrijsko-madžarski enciklopediji Monarchie in Wort und Bild (1901) in v več letnikih revije Nada.
Leta 1903 je za prenovljeno dvorano magistrata v Ljubljani dokončala alegorično kompozicijo Slovenija se klanja Ljubljani, ki jo je Rihard Jakopič precej negativno ocenil. V letih 1906–1914 je živela v Berlinu, nato pa v Ljubljani. Samostojno je leta 1889 razstavljala v Ljubljani in leta 1890 v Zagrebu, retrospektivni razstavi pa so ji priredili leta 1928 in 1979 v Narodni galeriji v Ljubljani. Umrla je 4. decembra 1926 v Ljubljani.
Kratke zanimivosti
- je najpomembnejša slovenska slikarka,
- najdragocenejša dela je ustvarila, ko je živela v tujini in domovino le obiskovala,
- ustvarila je portrete Otona Župančiča, Ivana Hribarja in Josipa Juraja Strossmayerja,
- ilustrirala je lirično zbirko Pesmi Simona Jenka,
- upodobljena je na bankovcu za 5.000 nekdanjih tolarjev.
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja
