Iz dosjeja žensk z velikim Ž: Barbara McClintock

17. 6. 2011
Iz dosjeja žensk z velikim Ž: Barbara McClintock

Ena največjih znanstvenic 20. stoletja, Barbara McClintock, se je rodila 16. junija 1902.

Bila je ena izmed štirih otrok (tretja po vrsti) zdravnika Thomasa McClintocka in njegove žene Sarah. Odraščala je v Brooklynu (New York), kjer je obiskovala tudi srednjo šolo. Na univerzo Cornell se je vpisala v bližnjem kraju Ithaca in najprej diplomirala iz botanike, potem pa leta 1927 tudi doktorirala.

Že pred diplomo se je ukvarjala s citogenetiko koruze (citogenetika je veda, ki proučuje vedenje kromosomov in iz tega sklepa na podrobnosti o genih). S podiplomsko študentko Harriet Creighton sta na začetku tridesetih let prejšnjega stoletja izvedli serijo opazovanj dogajanja med mejozo (delitvijo celic), s katero sta prvi razvozlali fizično osnovo procesa, imenovanega 'crossing-over' (prekrižanje). Pozneje se je zaposlila na mestu docentke na univerzi Missouri. Po štirih letih je zapustila mesto docentke in odšla na oddelek za genetiko laboratorija Cold Spring Harbor, kjer je po letu dni dobila redno mesto raziskovalke in kjer je ostala do upokojitve leta 1967.

Z oddelkom je sodelovala vse do svoje smrti leta 1992.

Drugi genetiki so bili dolga leta zadržani do njenih teorij o kontroli izražanja genov, čeprav so ponujale eleganten odgovor na vprašanje, kako se lahko dogajajo drastične spremembe delovanja organizma med njegovim razvojem, ko pa ima samo en komplet genov.

Njeno delo ni imelo pomembnejšega vpliva na področje, dokler nista v šestdesetih letih francoska genetika opisala enakega pojava pri bakterijah. Razvila se je tudi tehnika in kmalu so transpozicijo odkrili pri celi vrsti drugih organizmov, kar je zbudilo zanimanje za njeno zgodnje delo.

Kratke zanimivosti

  • Barbara McClintock je že za časa svojega življenja uživala ugled ene največjih znanstvenic 20. stoletja.
  • Prejela je številne nagrade. Nazadnje, več kot 30 let po odkritju, je leta 1983 za odkritje 'premičnih genskih elementov' prejela tudi Nobelovo nagrado za fiziologijo ali medicino.
  • Njeno delo The Chromosomal Constitution of Races of Maize velja za eno temeljnih del na področjih evolucijske botanike in etno- ter paleobotanike.

 

Novo na Metroplay: Kristijan Crnica - Kikifly o glasbenem ustvarjanju, izzivih in prav posebni tetovaži