Tako. Odločila si se! A vedi, da bodo s hujšanjem skupaj z odvečnimi kilogrami iz tvojega življenja odhajali tudi (nekateri) tvoji prijatelji. Tako vsaj pravijo evolucijski psihologi.
Ne glede na to, ali so tvoji prijatelji vitkejši ali močnejši od tebe, tveganje, da boš skupaj s svojimi kilogrami kakšnega od njih tudi izgubila, je precejšnje.
Sabotaže s strani prijateljev
Še več. Zanimivo je, da je tveganje celo nekoliko večje pri tvojih vitkejših prijateljicah. Vse kaže, da te celo nekoliko bolj 'moti', da 'njihova debeluška' vidno tesa svojo postavo.
Pripombe, kot so:
'Ne pretiravaj. Preveč suhe ženske so videti starejše od svojih vrstnic,'
... ali pa:
'Saj si sploh nisi več podobna! Prej si mi bila bolj všeč,'
... so vse pogosteje na dnevnem redu.
A zakaj to počnejo?
Takšne reakcije so pogosto nezavedne. Zdi se, kot da bi vsak kilogram, ki ga izgubi prijateljica, nekako ogrozil 'vrednost' njihove lastne vitkosti in njihovega odnosa do lastnega telesa.
Bolj nevrotične vitkejše prijateljice, ki se morda vsakodnevno tehtajo, naj bi se počutile še nekoliko bolj ogrožene od tistih, ki s svojo vitkostjo niso toliko obsedene, vsekakor pa precej bolj od tistih, morda celo debelušnih znank, ki so že opustile vsako željo po tem, da bi se borile z odvečnimi kilogrami.
In menda, trdijo evolucijski psihologi, obstajajo za takšne reakcije tudi povsem evolucijski razlogi.
Klinična psihologinja, Sally Austen, pravi:
"Ko smo še živeli v jamah, je bila ena naših primarnih vlog, da se primerjamo s svojo konkurenco. Normalno je, da znamo oceniti velikost in težo človeka ter po teh parametrih hipno oceniti tudi njegovo potencialno moč. To se zgodi v nekaj milisekundah, saj je bila takšna hitra ocena lahko tudi življenjskega pomena: 'Je fizično močnejša od mene? Bi me lahko pretepla v boju? Bi mi lahko ukradla moža (s čimer bi prav tako lahko ogrozila moje preživetje' in podobno."
Tisoče let kasneje pa ...
"So se stvari sicer nekoliko spremenile, v psihološkem smislu pa gre še vedno za sistem: naj se borim ali bežim, pa čeprav posledice že dolgo niso več stvar osnovnega preživetja."
In zato, ko srečamo neko drugo žensko, razlaga Austenova, avtomatično pomislimo: 'Lepša je od mene, moj mož bi me lahko zapustil zaradi nje,' ali pa 'Izgubila je kar nekaj kilogramov in vse bolj je fit, hm, zdaj ne bom več dovolj 'dobra', da bi bila še naprej njena prijateljica. Našla si bo nove prijatelje in pozabila name, jaz pa bom ostala sama in osamljena.'
"Ker je vitkost dandanes tako cenjena," se s psihologinjo strinja 36-letna bančna delavka Emily, ki je v samo enem letu shujšala s konfekcijske številke 48 na konfekcijsko 40, "... ljudi skrbi, da ne postajaš vse močnejši. Spremembo čutijo, kot da se ruši nek 'dogovorjeni status quo' in da se pozicije moči s to spremembo spreminjajo."
Več o tej zanimivi temi tudi tukaj.
