Droge in forenzika: Plavolaske v prednosti

13. 6. 2010
Droge in forenzika: Plavolaske v prednosti

Pri testiranju uživanja mamil z analizo las jo bolje odnesejo plavolasi in rdečelasi.

Dokazovanje prepovedanih substanc v laseh je sicer še v povojih, toda ta metoda je v sodni medicini že uveljavljena in jo pri kazenskih postopkih uporabljajo za oblikovanje sodbe.

Sledi droge v mešičkih

Kokain, ekstazi, heroin in zdravila pridejo s krvjo v aktivne lasne mešičke, nastajajoči las jih vsrka in z njim rastejo navzven. Tam jih lahko dokažejo še dolgo po zaužitju.

Delavci v laboratoriju za to potrebujejo odrezan šop las.

Z encimi uničijo njegovo proteinsko strukturo, s topili izločijo droge ter s plinsko kromatografijo ločijo posamezne sestavine. Nato masni spektrometer prepozna substanco in navede količino.

Vendar pa ima ta metoda tudi svoje omejitev.

Ključni faktor je pigment

V ZDA že dlje časa razpravljajo o zapostavljenosti določenih skupin prebivalcev v povezavi z analizo las.

Afroameričani, Indijanci, Latinoameričani in Aziati so namreč pri testiranju uživanja mamil v primerjavi z ljudmi evropskega tipa močno zapostavljeni. Poskusi s kodeinom so pokazali do 15-krat večjo koncentracijo v testu las pri črnolasih kot pri plavolasih. Aziati pa so imeli trikrat višje vrednosti kot črnolasi Evropejci.

"Višja ko je vsebnost pigmenta, večja je lahko koncentracija tuje snovi v laseh," pravi Gisela Skopp, strokovnjakinja za forenziko in toksikologijo z Inštituta za sodno in prometno medicino Univerze v Heidelbergu. Vsebnost pigmenta narašča od rdeče, svetle, rjave do črne barve.

Tudi sivolasi so na boljšem: ker so njihovi lasje brez pigmenta, se da dokazati le majhno vsebnost mamil. Razlog je, da se veliko mamil kopiči v melaninskih zrncih in ob njih. To so majhna pigmentna zrnca, ki določajo barvo las in jih vsrkajo celice, ki proizvajajo keratin.

Niso vse enako izsledljive

To pa še ni vse. Kako dobro se neko mamilo kopiči, je odvisno od njegove kemične sestave. Bazične snovi, topljive v maščobah, recimo kokain in kodein, dobesedno silijo v pigment. Nevtralne ali pa celo kisle snovi, na primer tetrahidrokanabinol, omamne sestavine produktov kanabisa, pa se slabše vežejo.

Poleg naravne barve naj bi bilo seveda pomembno tudi ravnanje z lasmi. Veliko sonca in morska voda npr. zmanjšujeta koncentracijo snovi v laseh. Kdor jemlje kokain, pa lahko količino drog v laseh občutno zmanjša z beljenjem las – vendar ponavadi ne pod mejo dokazljivosti.

Novo na Metroplay: Tomi Meglič o globoki ustvarjalnosti, otroštvu in očetovstvu