V vsakem razmerju je en partner, ki se dan po zapisanem datumu ne bo dotaknil hrane, ter drugi partner, ki ne verjame v rok trajanja izdelkov. Kateri ima zdaj prav? 😉
Ko so leta 2020 med Slovenci na Zvezi potrošnikov izvedli anketo, so presenečeno ugotovili, da kar 20% Slovencev ne pozna razlike med označbami na živih, ter da v resnici ne vedo, do kaj je posamezno živilo varno za uživanje.
Zmeda namreč nastaja zaradi dveh oznak 'porabiti do' in 'uporabno najmanj do'.
Kaj pa ti, poznaš razliko?
Kot pojasnjujejo, oznaka 'uporabno najmanj do' določa datum minimalne trajnosti, ki se nanaša zgolj na kakovost izdelka. Ta po preteku navedenega roka namreč začenja upadati, kar pa ne pomeni, da živilo ni več primerno za uživanje.
Ameriška agencija za hrano in zdravila zato (FDA) svetuje, da se ljudje tudi po preteku omenjenega roka sami prepričajo, ali je živilo še užitno ali ne — tako da preverijo kakovost živila na podlagi vonja, okusa, barve in teksture.
Ne spreglej še:
- Električar razkriva: Ponoči izključi ta električni aparat in tvoj račun bo občutno nižji
- Našle smo TOP TRIK, kako stekla avtomobila odmrzneš v hipu (in NI vroča voda!) ❄️
To oznako navadno nosijo izdelki, ki se na policah hranijo na sobni temperaturi (konzerve, različne moke, kaše, riž, suhe testenine, suho sadje, kompoti, brezalkoholne pijače in napitki, nekateri trdi in poltrdi siri, trajno mleko) ali v zamrzovalnikih (zamrznjeno sadje in zelenjava ter druga, globoko zamrznjena živila).
Nekaj drugega pa je, če ima izdelek oznako 'porabiti do'. Preveri, v čem je fora:
Ta namreč določa, da je živilo po poteku roka potrebno zavreči, tudi, če se nam še vedno zdi primerno za uživanje.
Te oznake največkrat nosijo izdelki iz svežega mesa, rib, mlečni izdelki in drugi podobni izdelki iz hladilnika.
Kot poudarjajo na NIJZ večina datumov, zapisanih na embalažah živil, tako kaže na to, kako sveže je določeno živilo in ne to, kdaj se pokvari.
"Ti datumi torej niso povezani s tveganjem za okužbo ali zastrupitvijo s hrano, saj izključno nakazujejo svežost in proizvajalci z njimi sporočajo, kdaj je živilo na vrhuncu svojih lastnosti. To pomeni, da živilo, ki mu preteče rok, ne postane neužitno. Potrošnik se še vedno lahko odloča, ali je živilo zanj sprejemljivo. Samoumevno je, da mora biti hrana varna, česar se proizvajalci dobro zavedajo in hočejo zagotovila, da potrošniki uživamo visokokakovostne izdelke. Zagotovo pa po preteku roka uporabnosti obstaja sivo področje, ko je živila še možno uporabiti, če jih hranimo v idealnih pogojih," je namreč zapisano na spletni strani NIJZ.
Te morda zanima tudi: V Ikei smo našle najbolj kjut minimalistično božično drevesce (kot nalašč za letošnji božič)
Fotografije: Profimedia
Novo na Metroplay: Kristijan Crnica - Kikifly o glasbenem ustvarjanju, izzivih in prav posebni tetovaži
){kind=link}