Kult telesne lepote že vseprisoten

V preteklosti so bile estetske in hedonistične vrednote relativno malo in slabo zastopane v družbi, v zadnjih dveh desetletjih pa se je to drastično spremenilo.

Kult telesne lepote že vseprisoten (foto: shutterstock) shutterstock
24. 1. 2012

Ne le, da je ljudem danes dovoljeno te vrednote prakticirati v vsakdanjem življenju, še več, zdi se celo, da je to celo pričakovano in spodbujano.

Lepota in užitek kot vrednota

Mario Sambolec, osebni svetovalec za prehrano in trener fitnesa, v svojem blogu Telo in identiteta navede naslednje teoretične predpostavke:

  • potrošniška družba, ki je v razcvetu, ljudi usmerja predvsem k iskanju lagodnosti,
  • z modernizacijo slabijo tradicionalne vrednoste, ki so jih zamenjale vrednote čutnih užitkov in estetike telesa,
  • družbeno poveličevanje čutnih užitkov je vidno tudi v dodani vrednosti estetskim vrednotam: in ker je lepota (telesa) pomemben vir razveseljivih ugodnih občutkov, le ta postaja hkrati tudi vir osebnega zadovoljstva,ki se potencira kot uspeh, tako v privatnem življenju kot tudi na delovnem področju (kjer si ni zatiskati oči pred dejstvom, da videz šteje),
  • lepo telo postaja v sodobni družbi tudi vse vidnejši pokazatelj statusa,
  • in, nenazadnje, se izpostavlja tudi vpliv popularnega družbenega življenjskega sloga, kar postaja pomemben vir vzrocev, ki oblikujejo vsakodnevno življenje z uporabo hedonistične retorike. Hedonizem tako postaja skorajda dolžnost in temelj identitete.

Vse to do neke mere že razloži tudi rastočo popularnost športa, neomejeno z starostnimi, družbenimi, socialnimi in ekonomskimi dejavniki.

Kult telesne samopodobe

In kako se vse našteto v družbi tudi konkretno kaže?

Od dvajsetih let prejšnjega stoletja naprej so se standardi ženskih telesnih oblik na zahodu naglo spreminjali. Doc. dr. Metka Kuhar, socialna psihologinja in komunikologinja, je zapisala:

"Omeniti velja vsaj nekaj trendov: modo t.i. nedoraslih deklet v dvajsetih letih in njen predadolescentni ideal telesa 'brez' prsi in bokov; trend globokih dekoltejev (in podloženih modrčkov), zelo ozkih pasov (in steznikov), širokih bokov (in visokih pet) v petdesetih (spomnimo se Marilyn Monroe); ekstremne vitkosti, ki jo je predstavljala trlica Twiggy v šestdesetih; manije fitnesa v poznih sedemdesetih in v osemdesetih, ko je ženski telesni ideal zapovedal čilo, čvrsto, prožno - mišičasto postavo (pomislimo na Jane Fonda); 'heroinske elegance' v drugi polovici devetdesetih (podhranjenih manekenk iz klinik za motnje hranjenja, ki so jim nadeli videz tipičnih uporabnikov heroina)."

Danes velja, tudi v Sloveniji, vitkost za ključno značilnost telesne privlačnosti.

Teror lepotnih idealov

Trenutni telesni ideal je bistveno vitkejši, kot je dejanska postava večine ljudi.

Zlasti ženske se pogosto počutijo nepopolne in so nezadovoljne s svojim telesom. Množični mediji jih namreč nenehno spodbujajo, da se na vse pretege borijo za vitko postavo, čeprav je naravna tendenca ženskega telesa, da pridobi določeno količino maščevja. Zahodna kultura jih zasipava z jasnimi sporočili, da mora biti prekomerna teža 'pokurjena', 'uničena', 'odstranjena'. Mnoge ženske so prepričane, da bi morale shujšati, čeprav po medicinskih standardih sploh niso predebele. Ideal ženskega telesa pa je še strožji: zahteva raven trebuh, deške boke, vitka in čvrsta stegna ter polno oprsje. Naravni potencial za tako telo ima le kak odstotek žensk. Idealna oblika ženskega telesa torej ni običajna in naravno dana, z idealnim telesom se ne moreš roditi, temveč ga lahko dosežeš le, če za to žrtvuješ obilo časa in denarja ter prilagodiš svoj življenjski slog.

Za nadaljevanje in več poglobljenega branja, toplo priporočamo blog:

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri