Zaposlena? Še malo, pa se te bodo znebili!

Tako pri nas kot v svetu je ena glavnih tem ta trenutek zagotovo brezposelnost. Glede na trende pa žal ni videti, da bi  ta tematika v prihodnje postala kaj manj pereča.

22. 11. 2013

Še več.

Kljub nenehnemu večanju produktivnosti v razvitih zahodnih državah brezposelnost vztrajno narašča, večina tistih, ki službo sploh še imajo (v kakršnikoli negotovi obliki že), pa se soočajo z vse večjimi pritiski, gonjo in skrbmi, nestalnostjo zaposlitve in posledično grožnjo z revščino, izgubami nekdanjih pravic in neredko tudi odpovedovanju materinstvu ali očetovstvu.

Hočejo tvojo dušo!

Danes se produkcija v sodobnih podjetjih prilagaja vsakršnim hipnim spremembam, zato so tudi potrebe po veščinah delavcev drugačne kot včasih. Če je bilo še pred desetletji pomembna predvsem vzdržljivost, pa tudi telesna in mehanična spretnost, je danes v informacijski družbi in v luči delovnih specializacij vse pomembnejši ekipni duh, lojalnost korporaciji in skupini, nekonfliktnost in podobno.

  • "Zdaj ni več dosti, da potrpiš – zdaj se moraš ob garanju še navduševati!" - Rastko Močnik, sociolog

Če so torej še pred časom od delavca želeli njegovo telo in čas, danes hlastajo malodane po njegovi duši.

Že videla spodnji nagrajeni animirani kratki film z naslovom Zaposlitev?

Je to prilika življenja, ki bi si ga kdorkoli od nas želel še (do)živeti?

Enostavno zamenljivi?

Zdi se, da kmalu tudi 'dušna daritev' ne bo več dovolj. Niso namreč več redki tisti, ki pravijo, da nas bodo prav počasi, a zagotovo, pri skoraj vseh opravilih in na danes znanih delovnih mestih zamenjali roboti (ali računalniški programi). V roku devetih desetletij bo '70 odstotkov vseh danes znanih poklicnih profilov avtomatiziranih'.

Bi nas moralo skrbeti?

  • "Vem, da se šefi povsod poskušajo znebiti mene in vas, ko najdejo ustrezen računalniški program, ki bo nadziral moj pritisk, spletne strani, ki jih redno obiskujem in berem, GPS ali kamero pod mojim avtomobilom ali tovornjakom. Sem jaz res pomemben? Ne zanje. Oni neutrudno iščejo virtualnega mene ali vas, tukaj ali v Bangladešu ali v spletnem okolju," pravi Richard Reeves, predavatelj na univerzi Južna Kalifornija.

Pa vendar. Ljudje so zaradi napredka tehnologije tudi v preteklosti že izgubljali delo in običajno se je sčasoma tudi zanje slej ko prej vse skupaj obrnilo kvečjemu na bolje:

  • 'Pred dvesto leti je kar 70% ameriških delavcev živelo in delalo na farmah. Današnja avtomatizacija je človeško delo na farmah zreducirala na bori 1%, namesto njih (in delovnih živali) danes na farmah večino dela opravijo stroji. V tistih časih odpuščeni delavci seveda niso ostali praznih rok. Na stotine milijonov delovnih mest se je odprlo v novih, z avtomatizacijo povezanih panogah.'

Če se zgodovina zares ponavlja, bi se morali prihajajočih sprememb torej veseliti?

Dva ključna scenarija

Kevin Kelly, prominentno pero Wired magazina, pravi, da:

  • ... je ena od možnosti zagotovo ta, da nenadna izguba delovnih mest ne bo pomembna. Četudi novih služb ne bo najti, bo produktivnost teh, ki bodo službo še imeli, tako velika, da bo v družbi obilja vseeno, če bo veliko ljudi brez dela.
  • Obstaja pa še ena, srhljivejša možnost. Lahko bi se zgodilo, da bi manjšina ljudi uspelo posedovati delovne robote pred drugimi, ti drugi pa jim zato ne bi mogli slediti.

Nas torej nove tehnologije osvobajajo in nam zagotovljajo življenje z vse daljšim prostim časom ali pa vodijo v množično nezaposlenost in svetovno krizo?

Nuja alternative!

Našo eksistenco seveda ne ogrožajo zgolj našteti dejavniki, ki so povezani z zaposlovanjem, temveč tudi nekateri sistemsko ekonomski in okoljski faktorji. Ker nas v stremenju po večjih dobičkih in stalni rasti priganjajo k temu, da delamo vse več, vse hitreje in vse bolje, vztrajno pa se iščejo tudi tehnologije, ki bi proces dela še pospešile, in vse to pogosto na rovaš okolja, bi morda šlo počasi razmišljati tudi o kakšni socialni inovaciji.

Med drugim obstajajo povsem resne raziskave, ki kažejo, da 'delati manj pogosto pomeni delati bolje'. Ena od  možnosti je zato zagotovo krajši delavnik, ki bi poleg kvalitetnejše opravljenega dela ne poskrbel le za bolj zdravo družbeno okolje, ampak tudi manj onesnaževanja (manj delovnih dni pomeni tudi manjši ogljični odtis).

In seveda ne gre na tem mestu spregledati možnosti, ki je s prvo do neke mere povezana in ji v zadnjih letih namenjamo vse več pozornosti - in to je: univerzalni temeljni dohodek.

  • "Univerzalni temeljni dohodek (UTD), je dohodek, ki se izplača vsakemu posamezniku na individualni podlagi, brez potrebnega dela in brez preverjanja sredstev preživetja" - Philippe Van Parijs, profesor ekonomske in socialne etike z Univerze v Louvainu.

Že slišiš cinike, kako vpijejo 'nemogoče' in 'to je navadna utopija'?

Dovoli si razmišljati o 'novih idejah' njim navkljub.

Spodnja (izposojena) karikatura jasno kaže, da so nekoč pljuvali tudi po največjih (in najbolj pravičnih) idejah, ki jih danes sprejemamo skoraj kot samoumevne ;)

utopija

Podpiši peticijo iniciative za raziskovanje univerzalnega temeljnega dohodka (UTD)!

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri