Se zavedaš, kako zelo slabo nate vpliva odvisnost od števila všečkov?

Imaš veliko všečkov? Cosmo razkriva, kako prepoznati in odpraviti zasvojenost z njimi.

Se zavedaš, kako zelo slabo nate vpliva odvisnost od števila všečkov? (foto: Profimedia) Profimedia
18. 8. 2016

Koliko časa nameniš čakanju na všečke na Instagramu? Osemnajst­letna Essena O'Neill, ki je imela več kot pol milijona spremljevalcev na Instagramu, se zaveda, kako nevarna je odvisnost od všečkanja.

Jeseni 2015 je polnila naslovnice časopisov, ker je izbrisala več kot tisoč fotografij in prenehala z uporabo družabnih omrežij.

Priznala je, da je bila za­svojena z družabnimi omrežji in da je nenehno čutila potrebo po potrditvah v obliki komentarjev in všečkov.

Ustvarila je platformo, kjer všečki in ogledi njenih objav niso opazni. "Nikoli več ne bom dovolila, da me definira število všečkov, saj me je to začelo dušiti in omejevati," je priznala.

Veliko ljudi se je poistovetilo z njenimi besedami. Marca jo je revija Time uvrstila med 30 najvplivnejših ljudi na internetu, med katerimi so se znašli tudi zvezdniki, kot sta Kim Kardashian in Kanye West, ker je odstranila svojo virtualno podobo.

(Pozneje se je vrnila na Instagram, vendar so njene objave povsem iskrene. Na primer: "Nič ni zenovskega na tem, da se trudiš biti zenovski." In: "Plačali so mi za objavo te fotografije.")

Najbrž nisem edina ženska na svetu, ki se je kdaj ukvarjala s številom všečkov. Ti me niso dušili ali omejevali, vendar so vplivali na moj način razmišljanja. Pred nekaj tedni sem preživela čudovit dan v parku s fantom in najinim psom. Želela sem ujeti čarobni trenutek, zato sem slikala najinega psička, kako teče po travi.

Fotografijo sem objavila na Instagramu z namenom, da podelim svojo srečo z drugimi. Pričakovala sem veliko všečkov in pohval, namesto tega pa sem dobila le štiri (od tega je bil eden od sosede, ki pogosto sprehaja najinega psa).

Znašla sem se v procesu žalovanja, za katerega so značilne štiri faze.

Zanikanje: "Sliko sem objavila v času, ko so vsi že zunaj in se zabavajo."

Jeza: "Kaj je narobe z mojimi kretenskimi prijatelji!? Jaz jim všečkam vse slike, oni pa meni ne morejo niti ene!"

Depresija: "Mogoče slika in moj dan nista bila tako čudovita, kot sem mislila, da sta."

Končno je nastopila faza sprejetja: "Moj dan je bil prekrasen ne glede na število všečkov."

Težava je v tem, da se večina osredotoča na prve tri faze in ne more doseči četrte.

"Marsikdo meni, da njegova izkušnja ni dobra in čudovita, če drugi tega ne pohvalijo in všečkajo,"

pravi direktorica Medijskega psihološkega centra Pamela Rutledge.

"Vse več žensk enači svojo podobo na družabnih omrežjih s številom všečkov, ki vplivajo na njihovo samopodobo in kakovost življenja."

Po podatkih nedavne raziskave Global Web Index, ki je vključevala 50 tisoč uporabnikov interneta po vsem svetu, je lani povprečen uporabnik uporabljal družabna omrežja (Facebook, Twitter, Instagram) 109 minut na dan.

Podatki Snapchata pa so pokazali, da več kot 100 milijonov njihovih uporabnikov vsak dan uporablja aplikacijo približno 25 do 30 minut.

Nekaj časa namenijo spremljanju prijateljev, vendar je zanje najbolj pomembna potrditev, ki se pojavi ob velikem številu všečkov, in občutek sramu, kadar jih je premalo. Preden objavimo sliko ali citat, si je treba zastaviti vprašanje:

"Bi to objavila tudi, če ne bi obstajali všečki in možnost komentiranja?"

Všečki so brezplačna, hitro dosto­pna in legalna droga današnjega časa. Ob všečku doživimo emocionalni 'šus', zato se trudimo, da jih dobimo čim več in posledično več zadovoljstva ter potrditev.

Sčasoma postanejo naša pričakovanja in potrebe previsoki, zato nismo nikdar povsem zadovoljni, temveč občutimo praznino, pravi Susan Krauss Whitbourne, profesorica na Univerzi v Massachusettsu in avtorica knjige The Search for Fulfillment (Iskanje izpopolnjenosti).

"Ob velikem številu všečkov čutim posebno zadovoljstvo. To je tako, kot da bi nekdo pohvalil moj videz ali pripomnil, da sem duhovita," pravi 28-letna Lea, zaposlena v oglaševalski agenciji.

"Nedavno sem na Facebooku objavila fotografijo, na kateri s fantom uživava na počitnicah. Požela je 105 všečkov. Bila sem presrečna. Vsako minuto sem preverila Facebook, da ne bi zamudila kakšnega sporočila. Več časa sem namenila sprem­ljanju objave kot sončenju, plavanju in uživanju v romantičnih trenutkih s fantom."

Vse več ljudi gradi svojo prepoznavnost s pomočjo družabnih omrežij, zato so pričakovanja vedno večja.

"Zaradi števila všečkov čutim velik pritisk, ker me veliko ljudi spremlja na Instagramu," prizna 32-letna fotografinja Tanja.

"Število všečkov zame predstavlja potrditev mojega dela, še posebno če moje slike všečkajo drugi fotografi. Če ima moja objava manj kot 40 všečkov, sem potrta in razočarana. Počutim se ničvredno in najraje bi izbrisala fotografijo."

Potreba po preverjanju objav je povezana tudi z delovanjem kemikalij v naših možganih.

"Zaradi všečkov se počutimo povezani z drugimi. Takrat se začne sproščati oksitocin (hormon ljubezni), ki sproži delovanje serotonina in verižno reakcijo v telesu," pravi Rutledgova. "Nagrada sproži potrebo, da stvar ponovimo."

Potreba po všečkanju je lahko tudi posledica pomanjkanja potrditev v resničnem življenju.

"Ker preživimo vse več časa na spletu, ne dobimo veliko potrditev iz našega dejanskega okolja in pogrešamo nasmehe, dotike, poljube, objeme, ki jih skušamo nadomestiti z všečki," pravi dr. Larry Rosen, profesor psihologije na kalifornijski državni univerzi Dominguez Hills in avtor knjige iDisorder (iMotnja).

"Milenijci smo najbolj nagnjeni k zasvojenosti z všečki, ker obožujemo številke in meritve. Odraščali smo v duhu pozitivne naravnanosti in nenehnih povratnih informacij. Vse mora biti izmerljivo in nagrajevano. Všečki so hitra, konkretna merska enota," pravi Jane Buckingham, ustanoviteljica podjetja Trendera, ki spremlja trende v New Yorku.

"Milenijci ne želijo le blesteti, ampak želijo imeti dokaz, da blestijo." Zanje je značilno, da podelijo več všečkov na Facebooku kot katerakoli druga generacija (52 odstotkov oseb, rojenih v devetdesetih, in 45 odstotkov oseb, rojenih v osemdesetih, je stisnilo 'všeč mi je' nekaj­krat na dan. Pripadnike babyboom generacije všečkanje pretirano ne zanima, saj jih vsak dan to počne le 24 odstotkov).

Značilno je, da pričakujemo povračilo všečkov. Če se to ne zgodi, smo razočarani in se počutimo ničvredno, je pokazala Rosenova raziskava. Tudi če prejmemo več kot 100 všečkov, ni nujno, da bomo zadovoljni s sabo.

Za osebe, ki imajo nizko samopodobo, je značilno, da se osredotočajo predvsem na tiste objave, ki so dosegle manj všečkov, namesto na tiste, ki so priljubljene.

Ne glede na število pozitivnih povratnih informacij namreč čutijo potrebo po potrditvi njihove negativne samopodobe in iščejo dokaze, da niso dovolj dobri, pravi Rutledgova.

Všečki in ogledi naših objav niso resnične potrditve, česar se globoko v sebi zavedamo. Rosenova raziskava je pokazala, da je empatija v resničnem življenju šestkrat bolj pomembna kot virtualna empatija.

Občutek sreče, ki se pojavi po zaslugi všečkov, je namreč kratkotrajen. Kako lahko odkriješ, ali si zasvojena z virtualnimi potrditvami?

"Bodi pozorna, če narašča tvoja potreba po vse večjem številu všečkov in če po objavi nestrpno čakaš na potrditev, se počutiš med čakanjem nekoliko tesnobno in si pomirjena šele, ko dosežeš magično število všečkov," pravi Whitbournova. "To so namreč znaki zasvojenosti."

Če sodim po teh merilih, nisem pretirano obremenjena s številom všečkov. Moj fant se s tem ne strinja in zavija z očmi, kadar preverjam svoje objave na Facebooku, zato sem si pomagala z brezplačno aplikacijo Facebook Demetricator, ki odstrani število všečkov.

Ustvaril jo je Ben Grosser, ker je opazil, kako velik vpliv imajo družabna omrežja na našo nenehno potrebo po naraščanju števila všečkov.

Nedavno sem na Facebooku objavila svoj članek, na katerega sem zelo ponosna. Namesto '40 osebam je to všeč' je pod objavo pisalo 'ljudem je to všeč.'

Pozneje sem še dvakrat preverila svojo objavo, vendar brez všečkov ni bilo več tako zanimivo, zato sčasoma nisem več čutila potrebe po preverjanju in sem mirno zaspala.

Komentarjev pod objavo nisem mogla več videti, zato sem nekoliko pogrešala pohvale (kritik pa niti ne), vendar sem se sčasoma navadila tudi na to.

Pri Instagramu pa sem uporabila Rosenov nasvet: 15 minut po objavi ne uporabljaj aplikacije in je pozneje ne preverjaj vsakih pet minut.

Za dva dni sem odstranila nastavitev o spremljanju svojih objav in objavljala le pred dejavnostmi, ki so me za nekaj časa zaposlile (večerja s prijatelji, ogled filma, tek, joga), tako da nisem imela časa za spremljanje objav.

Priznam, da je bilo precej bolj zabavno videti veliko število všečkov naenkrat kot čakanje na vsakega posebej.

Sčasoma sem čutila vse manjšo potrebo po njih in sem objavljala slike, ker sem želela podeliti svoje najljubše trenutke s prijatelji, ne pa da bi preverila vrednost mojih trenutkov – najlepše stvari namreč niso le neprecenljive, temveč tudi niso izmerljive.

Po predlogi Sarah Z. Wexler priredila Danaja Lorenčič

Preberi še: Spoznaj tehnike ličenja, ki so bile včasih skrbno varovane, zdaj pa so vsem na voljo! ali pa članek Ženski najboljši prijatelj? Gej!

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri