Praksa mimo črke zakona

Na uredništvu smo prejeli pismo bralke, s katerim nas je opozorila na očitno ne tako redko samodrštvo nekaterih delodajalcev. Njen nadrejeni jo je odpustil, medtem ko je bila na bolniški.

26. 8. 2004

“Stara sem 25 let in po poklicu sem kozmetičarka,” je v pismu zapisala Sabina (ime je spremenjeno, ker želi pišoča ostati anonimna).

“Rada opravljam svoj poklic in to, da sem v svojem poslu tudi dobra, potrjujejo številne pohvale mojih strank. Po končanem šolanju sem pred petimi leti začela delati v enem od ljubljanskih kozmetičnih salonov. V prav tem salonu sem si počasi nabirala izkušnje in z leti postala skoraj nepogrešljiva, saj sem se naučila delati prav vse.“

“Pred dvema letoma pa je lastnica salona odprla nov, podoben lepotilni center in takrat so se stvari začele čudno zapletati. Prihajalo je do nenadnih kadrovskih sprememb, prej dobri odnosi pa so se počasi krhali. In nato je pred štirimi meseci v svojo pisarno povabila tudi mene. Prosila me je, da bi odslej delala v njenem novem centru, ki ni prinašal pričakovanih dobičkov, saj tam potrebujejo prav tako, kot sem jaz: deklico, ki zna vse.”

Nenavadne zahteve

Sabina je, čeprav ne z lahkih srcem, na to pristala. Podpisala je odpoved in se zaposlila pri sinu zdaj bivše šefinje v novem športno-lepotilnem centru. “Ko sem podpisovala pogodbo o zaposlitvi, se je zgodilo nekaj precej nenavadnega. Poleg pogodbe sem od hčerke bivše šefinje dobila v podpis tudi t. i. bianco odpoved. Ker mi ni bilo jasno, zakaj naj bi to podpisala, sem se temu uprla. Zavrnila meje; če ne podpišem, si lahko službo iščem kje drugje. Kaj bi vi naredili na mojem mestu? Sem pač podpisala.”

“Potem so minili trije meseci in očitno je bilo, da sem upravičila zaupanje svoje bivše šefinje: promet se je namreč v tem času več kot podvojil. In potem se je zgodilo to, kar sem si najmanj želela: imela sem prometno nesrečo. Zaradi bolečin v vratu in glavi sem odšla k zdravniku, ki mi je, ker opravljam tudi dela maserke in druga kozmetična dela, ki močno obremenjujejo hrbtenico, predpisal 30 dni bolniškega dopusta in obvezni počitek.”

Da tudi njenemu nadrejenemu, čeprav iz drugih razlogov, to ni bilo najbolj po godu, so očitno kazali telefonski klici, v katerih jo je pozival, naj pride v službo, takoj ko ozdravi, med drugim ji je celo predlagal, naj pride delat ‘na črno’, torej navkljub bolniški. Ker Sabina bolečin ni zaigrala, se je odločila, da v imenu zdravja ostane doma in počiva po navodilih zdravnika.

In nato je 23. dan svojega bolniškega dopusta prejela telefonski klic: “Klicala me je hčerka bivše šefinje, da lahko naslednji dan pridem po svojo delovno knjižico!” Tako je očitno s povsem sveže vpisanim datumom v veljavo stopila že pred meseci podpisana bianco odpoved.

Sabina, ki v vseh petih letih dela v tem družinskem podjetju še nikoli ni bila na bolniškem dopustu, je tako čez noč ostala na cesti. “Bolniške nisem koristila niti, ko me je kuhalo 39 °C vročine, pred menoj se je v slabem letu dni podobno zgodilo še šestim drugim delavkam.”

Po črki zakona: nelegalno

Kaj bi zdaj Sabina sploh še lahko storila? Lahko nič. Potem ko bi okrevala, bi si pač začela iskatinovo službo. Lahko pa bi storila veliko več, če bi izpolnjevala naslednji predpogoj: Poznati bi morala svoje pravice!

Novi zakon o delovnih razmerjih, ki je začel veljati s pričetkom lanskega leta, namreč ni prinesel le številnih težko pričakovanih novosti – med njimi še posebno pozdravljamo določbe o prepovedi vsakršne diskriminacije (več o tem v nadaljevanju) – temveč je v roke vseh akterjev položil tudi številne vzvode pomoči in samopomoči.

In če bi Sabina pobrskala po novem zakonu, bi v njem lahko prebrala, da zagotavlja posebno varstvo pred odpovedjo predstavnikom delavcev, starejš im delavcem, staršem ter invalidom in odsotnim z dela zaradi bolezni, med katere je takrat spadala tudi sama. Zakon točno določa načine prenehanja pogodbe o zaposlitvi, a med njimi zagotovo ne boste našli možnosti bianko odpovedi.

Zakon je jasen: Če je odpoved dana pod težo grožnje ali prevare s strani delodajalca ali v zmoti, je taka odpoved neveljavna! Prav tako neveljavna je tudi odpoved iz razlogov, na podlagi katerih zakon o delovnih razmerjih prepoveduje diskriminacijo. Na Inšpektoratu RS za delo so nam zagotovili, da: “Delodajalec v nobenem primeru ne sme pogojevati sklenitve pogodbe o zaposlitvi z vnaprejšnjim podpisom odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delavca. Tako je določeno v 26. členu ZDR.”

Če torej inšpektor za delo ugotovi, da je prišlo do take kršitve, poda svoj predlog sodniku za prekrške. Glede na 5. alinejo 1. odstavka 231. člena ZDR se delodajalec – pravna oseba kaznuje za prekršek (iz 26. člena) z denarno kaznijo najmanj 1.000.000 tolarjev, še utemeljujejo na inšpektoratu. Delodajalec torej ne sme zahtevati, da delavec sam napiše vnaprejšnjo odpoved, ki bi začela učinkovati po (samo)volji delodajalca, saj bi bil delavec v primeru odpovedi na tak način (z vnaprejšnjo redno odpovedjo) prikrajšan za pravice iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti.

In kako je z dokazovanjem, da ste bili prisiljeni k odpovedi? Na inšpektoratu so nam pojasnili, da ima delavec možnost, da izjavo o tem, da je moral podpisati bianko odpoved, deponira pri območni enoti Inšpektorata RS za delo, v sodnem postopku pa je inšpektor za delo nato lahko zaslišan kot priča. Te in druge kršitve delovnopravne zakonodaje lahko prijavitelji inšpektoratu podajo tudi anonimno, saj mora inšpektor obravnavati tudi anonimneprijave. Izjema so prijave, za katere je očitno, da so neresne oz. lažne.

Pa vendar, anonimne ali ne, inšpektor je tudi sicer dolžan varovati tajnost, s katero se seznani pri opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora in tajnost vira prijave in drugih informacij, na podlagi katerih opravlja inšpekcijski nadzor. Poznavanje pravic je torej zelo pomembno, saj lahko svoje pravice uveljavljate le, če jih najprej dobro poznate. Če torej – tako kot Sabina – tudi vi menite, da so bile vaše pravice iz delovnega razmerja kakor koli kršene, je dobro, da veste, da imate na voljo naslednje možnosti:

  • o kršitvah lahko vedno obvestite inšpektorat za delo, pri tem je treba vedeti, da pristojnosti inšpektorjev veljajo le za čas trajanja delovnega razmerja,
  • izpolnitev obveznosti in odpravo kršitev lahko zahtevate od delodajalca,
  • svojo pravico lahko iščete v sodnem postopku.

Kaj lahko naredite?

Inšpektorat za delo je tisti, ki nadzoruje izvajanje Zakona o delovnih razmerjih. Ko o domnevnih kršitvah obvestite inšpektorja oz. inšpektorico za delo, ta nadaljuje postopek po uradni dolžnosti. Pri tem ima pravico pregledati sredstva za delo, delovne prostore, delovno okolje, poslovne knjige, pogodbe, listine in druge dokumente, o opravljenem nadzorstvu pa napravi zapisnik. Delodajalcu lahko za kršitev določenih pravic z odločbo odredi, da v roku, ki ga določi inšpektor oz. inšpektorica, zagotovi izvajanje zakona.

Če menite, da so vaše pravice kršene, lahko v pisni obliki zahtevate od delodajalca, da izpolni svoje obveznosti. Če delodajalec v roku osmih dni ne bo ukrepal, imate pravico, da v nadaljnjih 30 dnevihzahtevate sodno varstvo pred pristojnim delovnim sodiščem. 30-dnevni rok za tožbo velja tudi v primeru nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi, drugih načinov prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi ali odločitev o disciplinski odgovornosti delavca oz. delavke.

In če nenazadnje menite, da ste v delovnem razmerju neenako obravnavni zaradi svojega spola (npr. zaradi nosečnosti in materinstva), se lahko obrnete tudi na Urad za enake možnosti. Pobuda za obravnavo primera mora biti pisna, izročiti pa jo morate najkasneje v enem letu od domnevne kršitve. Urad bo neodvisno od inšpektorata za delo in sodišča zahteval pojasnila od vašega delodajalca.

Lansko leto uveljavljen Zakon o delovnih razmerjih namreč predvideva tudi kazni za neposredno ali posredno diskriminacijo zaradi spola, tako pri iskanju službe kot pri zaposlovanju, v 133. členu zahteva tudi enako plačilo moških in žensk za enako delo enake vrednosti. Na razkorak med zakonodajo in prakso kažejo podatki: plače žensk v letu 2002 so v primerjavi s plačami moških (glede na stopnjo strokovne usposobljenosti za opravljanje določenih del) nižje v povprečju za 9,6 odstotka.

Pred zakonom enaki

Zakon o delovnih razmerjih posebej opozarja na enakost oziroma prepoveduje diskriminacijo pri zaposlovanju in v delovnem razmerju. Tako zakon že v okviru splošnih določb delodajalcu prepoveduje postavljanje iskalca zaposlitve pri zaposlovanju in delavca v času trajanja delovnega razmerja in v zvezi s prenehanjem pogodbe o zaposlitvi v neenakopraven položaj zaradi spola, rase, barve kože, starosti, zdravstvenega stanja oziroma invalidnosti, verskega, političnega ali drugega prepričanja, članstva v sindikatu, nacionalnega in socialnega porekla, družinskega statusa, premoženjskega stanja, spolne usmerjenosti ali zaradi drugih osebnih okoliščin.

Poleg navedene splošne prepovedi diskriminacije, ki že vključuje prepoved diskriminacije glede na spol, zakon izrecno določa še obveznost zagotovitve enakih možnosti in enake obravnave žensk in moških pri zaposlovanju, napredovanju, usposabljanju, izobraževanju, prekvalifikaciji, plačah in drugih prejemkih iz delovnega razmerja, odsotnosti z dela, delovnih razmerah, delovnem času in odpovedi pogodbe o zaposlitvi.

Pred časom so delodajalci od žensk, ki so iskale zaposlitev, kot pogoj za sklenitev pogodbe o zaposlitvi zahtevali nekajletni odlog materinstva oz. vnaprejšnji podpis odpovedi v primeru materinstva. Novi zakon to izrecno prepoveduje! Delodajalec, ki sklene pogodbe o zaposlitvi, namreč ne sme pogojevati z dodatnimi pogoji v zvezi s prepovedjo nosečnosti oz. odlogom materinstva ali z vnaprejšnjim podpisom odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delavca!

In še to: Kot iskalec zaposlitve tudi niste dolžni odgovarjati na vprašanja, ki niso v neposredni zvezi z delovnim razmerjem. V zvezi z varstvom delavk oz. Delavcev v času izrabe starševskega dopusta oz. zaradi starševstva naj opozorimo še, da zakon kot neutemeljen razlog zaredno odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca med drugim izrecno določa tudi začasno odsotnost z dela zaradi nezmožnosti za delo zaradi bolezni, poškodbe ali nege družinskih članov po predpisih o zdravstvenem zavarovanju, torej tudi odsotnost z dela zaradi izrabe starševskega dopusta po predpisih o starševstvu.

Začasna odsotnost delavca z dela zaradi bolezni ali poškodbe, nege družinskega člana ali težje prizadetega invalida, starševskega dopusta ter nosečnost tudi ne sme biti kriterij za določanje presežnih delavcev!

Odpoved pogodbe o zaposlitvi

Kdaj in kako je lahko konec delovnega razmerja? Po Zakonu o delovnih razmerjih:

  • Tako redna kot izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi mora biti pisna in (na zakonsko predpisan način) vročena pogodbeni stranki, ki se ji pogodbo o zaposlitvi odpoveduje. Delodajalec mora navesti odpovedni razlog, ga pisno obrazložiti ter vas opozoriti na pravno varstvo in vaše pravice iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti.

  • Pogodbo o zaposlitvi kot delavec lahko redno odpoveste brez obrazložitve, delodajalec pa le iz zakonsko opredeljenega poslovnega razloga, razloga nesposobnosti ali iz krivdnega razloga, ki je resen, utemeljen ter onemogoča nadaljevanje delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem. Delodajalec je utemeljeni razlog odpovedi dolžan dokazati!

  • Med neutemeljene razloge zakon prišteva nosečnost, družinske obveznosti, odsotnost z dela zaradi starševskega dopusta in podobno. Pred redno odpovedjo iz krivdnega razloga vas mora delodajalec pisno opozoriti na izpolnjevanje obveznosti in možnost odpovedi v primeru ponovne kršitve, pisno pa vas je dolžan obvestiti tudi o nameravani redni odpovedi iz poslovnega razloga.

  • Pred odpovedjo vam mora delodajalec omogočiti zagovor (razen če bi bilo to zaradi določenih okoliščin od njega neupravičeno pričakovati oz. če to izrecno odklonite ali če se povabilu na zagovor neopravičeno ne odzovete).

Kje lahko uveljavljate svoje pravice?

  • Inšpektorat za delo: Inšpektorat RS za delo, Parmova 33, 1000 Ljubljana, pa tudi njegove območne enote.

  • Delovna in socialna sodišča, npr. delovno in socialno sodišče, Resljeva cesta 14, 1000 Ljubljana.

  • Nasvet ob morebitnem neizpolnjevanju obveznosti ali domnevni kršitvi pravic iz delovnega razmerja lahko poiščete tudi pri svojem sindikatu ali na Uradu za enake možnosti, in sicer na brezplačni in anonimni telefonski številki: 080 12 13 (od ponedeljka do četrteka od 10. do 12. ure).

Nataša Zupanc

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri