Pazljivo! Oderuški krediti nebančnega sektorja!

ZPS pozdravlja, da je država naredila konkreten korak k pregonu ponudnikov, ki so sklepali kreditne pogodbe z oderuškimi obrestmi in brez ustreznega dovoljenja  za opravljanje potrošniškega kreditiranja.

27. 1. 2014

Prve pritožbe potrošnikov v zvezi s temi podjetji je ZPS prejela pred tremi leti.

Podane so bile prijave na Tržni inšpektorat, lani pa je ZPS ob svetovnem dnevu pravic potrošnikov izrecno opozorila na naraščajočo problematiko potrošniškega kreditiranja in ponudila vsem potrošnikom brezplačen pregled kreditnih pogodb, sklenjenih z nebančnimi ponudniki. Prejela je več kot 50 primerov, v 6 primerih pa so bile nato vložene tožbe, pri čemer je ZPS za svoje člane zagotovila tudi kritje stroškov zastopanja v sodnih postopkih.

Oblikovanje sodne prakse bo namreč v pomoč vsem potrošnikom, ki so oškodovani z oderuškimi krediti nebančnega sektorja, saj podjetja, ki so v policijski preiskavi, niso edini ponudniki, ki poslujejo nezakonito. ZPS upa, da bosta kmalu zaključeni 2 zadevi na okrajnih sodiščih in bo o odločitvi sodišč obvestila potrošnike preko svoje spletne strani.

Oderuške obrestne mere, pogodbene kazni, dodatni stroški

»Sporne kreditne pogodbe vsebujejo oderuško obrestno mero, ki v večini primerov večkratno presega z zakonom dovoljeno najvišjo efektivno obrestno mero, poleg tega so v pogodbi po navadi določena še visoka pogodbena kazen, ki za denarne obveznosti sploh ni dovoljena, in še dodatni stroški kredita. Kreditojemalci so morali takoj po prejemu kredita plačati še med 200 in 400 EUR stroškov za odobritev kredita, za kar niso prejeli nobenega potrdila.« je izpostavila Živa Drol Novak, odvetnica ZPS in dodala:

»Nobeno od podjetij, ki so sedaj v postopku, nima posebnega dovoljenja za opravljanje potrošniškega kreditiranja ali pa jim je bilo s strani Tržnega inšpektorata odvzeto, zato so kreditne pogodbe po samem zakonu nične in je potrošnik dolžan vrniti le znesek, ki ga je dejansko prejel.«

Vendar pa so, po navedbah ZPS, vsi kreditojemalci morali podpisati posebno Izjavo o upravno izplačilni prepovedi, na podlagi katere ZPIZ ali delodajalec odteguje obroke za plačilo kredita, vse dokler upnik (oderuško podjetje) ne sporoči, da je kredit poplačan.

»Sodna praksa, razen redkih izjem, to izjavo na podlagi posebnega zakonskega določila izenačuje s sodnim sklepom o izvršbi, torej naj bi bilo prenehanje odtegovanja možno doseči le s pravnomočno sodbo. To pa žal za potrošnike pomeni dolgotrajen in drag sodni postopek,« je še izpostavila Živa Drol Novak.

ZPS opozarja, da je v kreditiranje načrtno vpletena veriga povezanih podjetij, tako da ima dajalec kredita sedež v tujini in je zato v pogodbi določena pristojnost češkega sodišča, obroke pa mora ZPIZ ali delodajalec nakazovati na račun drugega podjetja v Sloveniji. S tem želijo vpletena podjetja otežiti uveljavljanje pravic potrošnikov in se izogniti nadzoru zakonitosti poslovanja teh podjetij.

Nasvet ZPS potrošnikom:

1.

Kreditojemalcem, ki so sklenili kreditne pogodbe s podjetji, ki so v postopku in še plačujejo kredit, na ZPS svetujejo, da:

  • svojemu delodajalcu ali Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) pošljejo kreditno pogodbo, iz katere je razvidno, kolikšen znesek kredita so prejeli.
  • Nato naj pozovejo delodajalca oz. ZPIZ, naj preneha z odtegovanjem obrokov, ko je ta znesek dosežen, saj so kreditne pogodbe, ki so sklenjene brez dovoljenja za opravljanje potrošniškega kreditiranja, nične na podlagi 27. člena Zakona o potrošniškem kreditu.

Na ZPS hkrati pozivajo delodajalce in ZPIZ, da  začasno prenehajo odtegovati obroke od plače oz. pokojnin. Če bo upnik zahteval nadaljevanje odtegovanja obrokov, naj od upnika zahtevajo predložitev dovoljenja  za opravljanje potrošniškega kreditiranja, saj ga mora imeti vsako podjetje, ki uveljavlja terjatev na podlagi kreditne pogodbe.

Zakon o potrošniških kreditih namreč od 7.8.2010 zahteva tudi od prevzemnika odstopljene terjatve iz kreditne pogodbe, da izpolnjuje  pogoje za dajalca kredita (20. člen). Zlasti opozarjamo na nepošteno prakso upnikov, ki v Izjavi o upravno izplačilni prepovedi uporabljajo  klavzulo, da se obroki odtegujejo »do preklica«, kar pomeni, da višina dolga sploh ni opredeljena. Takšno izjavo bi moral izplačevalec dohodka oz. pokojnine že ob prejemu zavrniti.

2.

Potrošnikom, ki so sklenili kreditne pogodbe z drugimi podjetji, ki niso banke ali hranilnice, pa svetujejo, da preverijo, ali so podjetja imela v času sklenitve veljavno dovoljenje. Ta podatek jim lahko posreduje Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo.

Če ugotovijo, da dajalec kredita ni imel dovoljenja, tudi za njih velja enak nasvet. Delodajalcu ali ZPIZu naj predložijo svojo kreditno pogodbo in dopis ministrstva glede dovoljenja.

Na ta način bi bilo potrošnikom, ki so v finančni stiski, močno olajšano uveljavljanje potrošniških pravic, saj bo moral  tožbo vložiti upnik in dokazati, da je kreditna pogodba veljavna. Zakon pravi, da so pogodbe, ki jih sklene dajalec brez dovoljenja za potrošniško kreditiranje, nične, na ničnost pogodbe pa se lahko sklicuje vsaka zainteresirana oseba, ne le dolžnik.

Tisti kreditojemalci, ki pa so že v celoti odplačali oderuški kredit  oz. več, kot so dejansko prejeli, bodo morali zahtevati vračilo preko sodišča. Potrošnikom s  šibkim finančnim stanjem ZPS svetuje, da zaprosijo za brezplačno pravno pomoč na pristojnem okrožnem sodišču.

ZPS predlaga spremembo zakonodaje

ZPS ugotavlja, da kljub dejstvu, da se je Zakon o potrošniških kreditih v preteklih letih na predlog ZPS in tržne inšpekcije zaostril, pa ga je očitno potrebno dopolniti s širšimi pooblastili tržne inšpekcije in sicer, da bo lahko v primeru kreditnih pogodb, ki so sklenjene brez dovoljenja za potrošniško kreditiranje, z odločbo odredila prenehanje plačevanja obrokov in vrnitev preplačila potrošnikom.

Poleg tega je ZPS že lani  ministrstvu za pravosodje zaradi problemov potrošnikov, ki jim izplačevalec dohodka kljub nični kreditni pogodbi avtomatsko odteguje obroke na podlagi Izjave o upravno izplačilni prepovedi, predlagala, da se v Zakonu o izvršbi in zavarovanju črta člen, ki ureja to izjavo. Tako bo presežen problem v praksi, ki nastaja zaradi stališča  sodne prakse, da je izjava dolžnika v vseh pogledih izenačena s sodnim sklepom o izvršbi, čeprav ne vsebuje elementov, ki jih mora vsebovati vsaka sodna odločba in zato omogoča zlorabe, ki jih  zakonodajalec pred desetletji ni predvidel in zato ni predpisal ustreznih varoval.

Več o tem na spletni strani Zveze potrošnikov Slovenije

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri