Območje visoke napetosti

(ali spoznanje, da v pisarni tvojega šefa ali šefinje sedi zmaj)

Ne vrže me iz tira, pa če so vsi vstali z levo nogo. (foto: Chris Clinton) Chris Clinton
13. 10. 2010

Redko imaš možnost povsem svobodno izbirati, kdo in kakšen bo tvoj nadrejeni, zato je bolje, da se naučiš (pre)živeti z njim.

Kjer smo ljudje, tam so vsaj občasno tudi napeti odnosi – delovno mesto seveda ni izjema. Neprijetno je, če se v težave zapleteš s sodelavci in sodelavkami, še nekoliko slabše (in lahko te stane tudi službe) pa je, če se na robu prepira zatakneš s svojim nadrejenim. No ja, kdaj pa kdaj se zakreše celo med najboljšimi, in sicer zaradi šuma v komunikaciji, napačnih predstav ali pa preprosto zato, ker ima nekdo slab dan. Vendar te težave običajno hitro minejo in v tem primeru šefa ali šefinje še ne moreš razglasiti za zmaja.

Drugače pa je pri tistih, ki že samo s svojo prisotnostjo in odnosom do drugih ustvarjajo vzdušje, podobno vulkanu pred izbruhom. A ti si ti, tvoj šef pa je tvoj šef – in ravno zaradi razlike v moči in vplivu, ki jo definirata vajina različna položaja, je pametno, da poskušaš poskrbeti, da do napetosti hujše stopnje sploh ne pride. Pri tem ti bo v pomoč opis nekaterih vzorcev zaželenega vedenja oziroma spretnosti s področja čustvene inteligence, ki ga šefi pričakujejo od svojih zaposlenih. Z nekaj truda se lahko izogneš viharjem in zapluješ po mirnem poslovnem morju (vsaj kar se tiče odnosa z nadrejenimi).

Nadzorovanje sebe in čustev

Ne glede na to, kako profesionalna si, se lahko znajdeš v vrtincu čustev, ki jih je težko obvladati. Daniel Goleman v svoji knjigi Čustvena inteligenca na delovnem mestu pravi, da "ljudje s takšno spretnostjo dobro obvladajujejo razrvana čustva in vzgibe, ostanejo zbrani, pozitivno razpoloženi in neustrašni tudi v skušnjavah, ohranijo jasno misel in so še naprej zbrani, četudi so pod pritiskom." Si med njimi? Znaš ohraniti mirno kri?

Te spretnosti se lahko naučiš – eden od načinov je, da si zamisliš, kako boš reagirala v neprijetnih situacijah vseh vrst. Dr. Hendrie Weisinger, avtor knjige Čustvena inteligenca pri delu z ljudmi, pa v trenutku, ko se bes že polašča tvojih misli, priporoča globoko dihanje, ki te obvaruje pred tem, da bi na primer zavpila ali naredila še kaj hujšega. Z globokim dihanjem "opozorite sami sebe, da morate paziti, se obvladati in nehati delati, kar delate."

Zrelo sprejemanje odnosov

Vsak medosebni odnos, zlasti na delovnem mestu, ima svoja pravila. Seveda si si s sodelavkami ali sodelavci bližje, zato je tudi vaš odnos lahko tesnejši, morda celo prijateljski. Odnos s šefom ali šefinjo pa zahteva nekaj distance. "V odnosu do vodilnih ne pretiravajmo, če ne želimo, da bi drugi opazili, da se jim želimo prilozovati," v priročniku Vstop v poslovni svet svetujeta avtorici Marija Popovič in Mimi Zajc ter dodajata: "Posvetimo jim le nujno pozornost, da ne bi ustvarili vtisa, ki bi nam prej škodoval kot koristil."

Prav tako med zaželeno vedenje ne sodi ustvarjanje in razširjanje govoric. V velikem podjetju se jim skorajda težko izogneš, a vendarle naj bo predlog Popovičeve in Zajčeve tvoje vodilo: "O odsotnih sodelavcih ne govorimo. Če pa to že storimo, govorimo o njih le tisto, kar bi povedali, če bi bili navzoči."

Razumevanje ljudi

Moč vživljanja v druge (empatija) je vrlina, ki je pomembna tako v zasebnem življenju kot tudi v službi. Omogoča ti namreč lažje razumevanje stališč drugih ter pomaga prepoznati njihove občutke, želje in potrebe ter olajša krmarjenje med medosebnimi odnosi. Prva stopnja empatije je zagotovo sposobnost poslušanja. "Kdor ne zna poslušati ali sploh ne posluša, velja v okolju za brezbrižneža in zaradi teh lastnosti odvrača druge od druženja z njim," je prepričan psiholog Goleman. Taka oseba pa ni prijeten (so)delavec.

Poslušanje in razumevanje sta torej ključna za vzdušje in počutje na delovnem mestu in znak, da ti ni vseeno za druge. Tudi tvoj nadrejeni je samo človek, in če kdaj pokažeš malce več razumevanja, se ponudiš za dodatno delo ali skodelico kave mimogrede prineseš še njemu, to zagotovo ne bo negativno vplivalo na vajin odnos.

Zmožnost konstruktivnega reševanja težav

V vsakem kolektivu prej ali slej pride do konfliktov – kako uspešno se razpletejo, pa je odvisno od udeležencev. Zanesljivo najuspešnejši so tisti, ki napete okoliščine obvladajo taktično, se zavzamejo, da vsi položijo karte na mizo in odkrito spregovorijo, ter so odprti za predloge in iskanje kompromisov.

Tu velja omeniti tudi prilagodljivost, ki v nasprotju s trmoglavim vztrajanjem pri svojem omogoča širši pogled na stvar in v mnogih primerih bistveno skrajša pot do rešitve.

Daniel Goleman pa navaja še naslednje ukrepe za umirjanje sporov: "Najprej se umirimo, prisluhnimo svojim čustvom in jih izrazimo. Pokažimo, da sporne zadeve raje rešujemo s pogovorom, kot podžigamo z napadalnostjo. Svoje stališče raje povejmo z nevtralnim izrazom kot v prepričevalnem tonu. Poskušajmo najti pravično pot za razrešitev prepira in skupaj z nasprotno stranjo iščimo rečitev, ki je za obe sprejemljiva."

Zmaj, ki bruha ogenj

Nate se je iz ust razjarjenega šefa ravnokar vsul plaz pritožb. Kaj lahko in česa ne smeš narediti?

  • Če so očitki upravičeni, priznaj napako in se ne vleci ven. Prav tako niti ne poskusi okriviti sodelavcev, če odgovornost nosiš ti. Namesto tega obljubi, da boš razmislila, kaj in kako bi se zadeve dalo elegantneje izpeljati, in da se boš v prihodnje vsekakor bolj potrudila (zmožnost konstruktivnega reševanja težav).
  • Včasih se nadrejeni zanašajo na nepreverjene informacije in morda z napako nimaš opraviti prav nič. V tem primeru se ne pusti zbegati, temveč vljudno, a jasno ter z dvignjeno glavo pojasni, da razumeš situacijo, vendar za reševanje nisi prava oseba, potem pa mirno nadaljuj z delom. Takšen dogodek te nikakor sme prizadeti (jok resnično ne pride v poštev), ne sme pa te tudi pripraviti do tega, da bi izgubila živce in na primer povzdignila glas (razumevanje ljudi in nadzorovanje sebe in čustev).
  • Ko odideš iz šefove pisarne, ne razbobnaj po vsem podjetju, kako spektakularno te je nadrl, in ne povej prav vsem, kaj 'lepega' si misliš o njem – informacije bodo nedvomno prej ali slej prišle tudi na njegova ušesa (zrelo sprejemanje odnosov).


Nuša Oblak

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri