“Prizadelo me je nerazumevanje sodelavcev” (resnične zgodbe o tem, kaj se zgodi s kariero ženske po rojstvu otroka)

Najbrž si se kdaj vprašala, kako materinstvo vpliva na kariero. Te resnične izkušnje različnih žensk ti lahko dajo zelo točen odgovor na to vprašanje.

“Prizadelo me je nerazumevanje sodelavcev” (resnične zgodbe o tem, kaj se zgodi s kariero ženske po rojstvu otroka) (foto: Profimedia) Profimedia
16. 12. 2016

Nekatere ženske so zelo obremenjene zaradi usklajevanja dela z materinstvom in jih pogosto navdajajo občutki krivde, ker ne preživijo dovolj časa s svojim otrokom.

Številne mlade mamice skušajo slediti napornemu tempu v službi, medtem ko imajo druge možnost, da delovni urnik prilagodijo otrokom.

V nadaljevanju si preberi zgodbe različnih žensk o tem, kaj se je zgodilo z njihovo kariero, ko so dobile otroka ... 

“Prizadelo me je nerazumevanje sodelavcev” (Karolina, 34 let, samostojna strokovna delavka in prevajalka)

Po prvi porodniški sem imela veliko osebnostno krizo, povezano tudi z neželeno premestitvijo na drugo delovno mesto.

Nisem bila žalostna, da ne vidim več toliko hčerke. Vedela sem namreč, da je v dobrih rokah, saj je mož ostal z njo doma.

Prizadela pa me je sprememba, ki si je nisem želela, in nerazumevanje večine sodelavcev, češ zakaj se pritožujem, pomembno je, da imam zdaj otroka, in ne to, kaj bom počela v službi.

Zelo dolgo sem morala delati na sebi, da sem nehala čutiti zamero in da sem se navadila na nove delovne naloge.

Na srečo moja nadrejena ni pritiskala name in mi je dala čas. Odločila sem se za krajši delovni čas, čeprav je to finančno velik izziv.

“Največji izziv je organizacija časa” (Vesna, 33 let, vodja projektov v prodaji)

Moj odnos do dela se je po rojstvu otroka zelo spremenil. Prvi odziv je bil, da po porodniški začneš delo bolj ceniti, ker je to področje, ki te definira. Potem pa se začneš zavedati, da nisi pripravljena več na vse kot prej.

Veliko več ti pomeni prosti čas, ker ga nameniš družini. Problematične postanejo nadure, če jih je veliko.

Zame je bolj privlačna možnost delo od doma, ker lahko lažje usklajujem družino in delo (manj vožnje, logistike). Največji izziv je organizacija časa, ki ga je vedno premalo.

“Želela sem še nekaj časa ostati doma z otrokom” (Urška, 39 let, učiteljica)

Po porodniškem dopustu je bil zame največji izziv, kako po delovnem dnevu najti energijo, da bom lahko z otrokoma kakovostno preživela čas in jima zagotovila spodbudno in ljubeče okolje.

Že v službi sem snovala načrte, kaj bomo popoldne počeli z otrokoma in kako bom uskladila preživljanje časa s šestletnim sinom, enoletno hčerko, hkrati pa še poskrbela za psa.

Ob izteku porodniške sem si obakrat želela še ostati z otrokom doma, saj si nisem mogla predstavljati, da bom predala skrb zanj komu drugemu.

Glede vzgoje otrok imam namreč visoka pričakovanja in sem bila, dokler nisem spoznala in vzljubila vzgojiteljic v vrtcu, nekoliko nezaupljiva do tega, ali bo moj otrok pol dneva preživel v ljubečem in hkrati spodbudnem okolju.

Priznati pa moram, da sem se po enem tednu na delu spet počutila domače in da v službo hodim rada, saj je moj dan tako bolj razgiban in sem v stiku z otroki različnih starosti.

“Nepriča­kovano so me pre­mestili” (Maja Krušič Šega, 35 let, lastnica podjetja PR Vizija, predavateljica)

Biti mama je najlepša in tudi daleč najbolj odgovor­na vloga v mojem življenju. Velikokrat se sprašuješ, ali ravnaš prav.

S tem, ko delam, dajem zgled mojim puncam. Toda spoštujem vse ženske, ki so se odločile drugače.

Ženske smo si namreč z emancipacijo postavile nedosegljive standarde: kariera, mama, žena, ženska.

Kariero ocenjujemo po standardih moškega, ki nima porodniške in se ne ustavi za dobro leto. In tudi pozneje doma nima tako obsežne vloge kot ženska.

Ženska, ki je mama in ima kariero, se v družbi označi kot preveč ambiciozna. Ko na poslovni večerji omeniš, da imaš doma dve majhni deklici, dobiš marsikdaj očitajoče poglede.

Po rojstvu otrok sem se odpovedala napredovanju.

Bil je čas za naslednjo stopnico v karieri ali za otroka. Moja zavestna odločitev je bil otrok. Žal pa se je vmes zgodila reorganizacija v podjetju in premestili so me v času porodniške, kar je bil svojevrsten šok.

“Želela bi imeti kakšno prosto uro več” (Barbara, 34 let, farmacevtka)

Po prihodu s porodniške je bilo sprva težko po­zabiti na vprašanja, kaj zdaj počne moj otrok in ali je vse v redu. Strokovno pa sem hitro preklopila nazaj. S tem nisem imela težav. Svoje delo še vedno jemljem resno in odgovorno.

Včasih mi služba pomeni tudi odmik in sprostitev od vsakodnevnih 'družinskih obveznosti'.

Zame je težko usklajevati materinstvo z delom zaradi izmenskega delovnega časa. Najtežje je uskladiti delo in družino s časom zase, ki ga ostane res malo. Toda zagotovo ne bi želela ostati doma, ker mi je moj poklic všeč.

“Bolje izkori­stim čas” (Maja, 33 let, zaposlena v družinskem podjetju)

Zaposlena sem v družinskem podjetju, zato sem združila prijetno s koristnim. Moja mama je pazila na otroka, sama pa sem dan posvetila službi in tako za nekaj časa odklopila materinstvo in se v tem pogledu sprostila.

Delo v podjetju mi ni pomenilo obremenitve, ampak izziv in priložnost za neke vrste odklop. Največji izziv mi je bil, da smo živeli v Ljubljani, kjer sta bila otroka tudi v vrtcu, vendar sem se vsak dan vozila v službo na Štajersko.

Pred rojstvom otrok sem lahko marsikaj uredila v popoldanskem času, potem pa ta čas ni bil več na voljo, saj je bilo treba prevzeti otroke v varstvu.

Delovnik sem morala prilagoditi otrokom in družini. Imam super moža, ki mi je močna opora. Dobro se usklajujeva in imava razdeljene aktivnosti.

Otroka mi po delovnem dnevu predstavljata razbremenitev, saj poskušam odmisliti delo, ko smo skupaj, in ne prenašam stresa nanju.

“Delo spoštujem bolj kot prej” (Carmen L. Oven, 39 let, televizijska in radijska voditeljica, pripovedovalka, avtorica)

Rada imam svoje delo, zato mi je konec porodniškega dopusta pomenil lep skok nazaj v resničnost.

Ko si večino časa le z detetom, si na neki način v mehurčku stalne bližine in lepega in seveda v marsičem oddaljen od poslovnega sveta.

Ko se je mehurček razpočil, sem najprej pogrešala to stalno bližino s sinčkom.

Kot svobodnjakinja sem še vedno lahko veliko časa preživljala z njim, zato je bil tudi ta prehod zame mehak.

Materinstvo je moj čas naredilo za svetega, s tem pa tudi odnos do dela. Nobena minuta dneva ni več samoumevna.

Delo, ki me polni in hkrati jemlje družini, spoštujem še bolj kot prej. Tudi zato, ker mi omogoča, da sem bolj brezskrbna v času, ki ga preživljam z mojimi.

“Proti koncu porodniške sem želela iti v službo” (Barbara, 40 let, novinarka)

Kljub cmoku v grlu sem si proti koncu porodniške želela iti v službo, da spet pridem med ljudi, ki se ne pogovarjajo le o otrocih, in ne razmišljam samo o tem, ali je otrok nahranjen in previt.

Imela sem srečo, da so mi sorodniki zagotovili varstvo otrok, zato zame prehod v službo ni bil pretežak.

Najtežje je bilo biti polno zaposlena v službi, čeprav noči niso bile polne spanca. Otroka sta se zbujala ponoči, kot bi čutila spremembo, in včasih sem prišla v službo kot zombi.

Toda materinstvo je nekaj najlepšega, vendar vključuje tudi veliko dni, ko se ti zdi, da ne boš zmogla prenesti vsega pritiska v službi in okolja, ki zahteva vedno več od nas. Zaradi materinstva se nisem odpovedala kariernim ambicijam.

“Pomembno je poiskati pomoč pri varstvu” (Nina, 32 let, zdravnica)

Največji izziv po porodniškem dopustu je najti čas zase. Na srečo imam v družini veliko podporo pri negi in varstvu otroka.

Materinstvo zagotovo ni slabše vplivalo na moje delo, ampak sem se naučila delovne obveznosti opraviti hitreje in enako kakovostno. Zaradi tega sem bila bolj utrujena, sploh na začetku, ko se otrok ponoči večkrat zbudi.

Kar se tiče časa in dela v službi, me misel na otroka iz službe zvleče malo prej, ker odkriješ, da večina stvari lahko počaka.

Pri varstvu otroka mi je v veliko pomoč partner. Enakovredno si razdeliva varstvo in opravila, imava tudi varuško in stare starše. Ne morem se pritoževati.

Poiskati pomoč pri varstvu je ena glavnih stvari, od ka­tere je zelo odvisno osebno zadovoljstvo in dober partnerski odnos.

Morda imamo mame ob tem kdaj občutek krivde oziroma občutek nujnosti kontrole, češ da bi morale same za vse poskrbeti, ampak je treba iti čez to in videti, da takšna porazdelitev odgovornosti pozitivno vpliva na vse, tudi na otroka.

Če smo povsem prikrajšane za sprostitev in zabavo, bomo zagrenjene, takšne pa tudi otroku nismo v korist.

Pred kratkim je mamica postala tudi odgovorna urednica revije Cosmopolitan Manca Čampa Pavlin. Tudi ona je spregovorila o tem, kaj se je spremenilo, ko se je po porodniški vrnila nazaj na delo. Njeno iskreno izpoved si lahko prebereš TUKAJ!

Besedilo po predlogi Michelle Ruiz priredila Danaja Lorenčič

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri