Kaj pa če bi si službo našla sama?

"Na vsakem koraku smo lahko priča pritožbam mladih in manj mladih ljudi, ki so (ali pa tudi ne) kot brezposelne osebe prijavljeni na Zavodu za zaposlovanje. Velika večina izmed teh se neprestano pritožuje," razmišlja Maja Križnar, avtorica knjige Izgubila sem tebe, a našla sebe.

Kaj pa če bi si službo našla sama? (foto: Unsplash.com/Andrew Neel) Unsplash.com/Andrew Neel
30. 11. 2017

Kako jim njihov svetovalec ne poišče službe, kako so tam nesposobni in pa kako vsa podjetja propadajo, pa nizke plače, pa zakaj bi delali, če nismo plačani, in podobno.

Samo pritoževanje čez druge ljudi in tudi čez državo, ki je tako grozna, da mladim ali pa tistim, ki so že nekoliko starejši, ne omogoča dostojne službe ali vsaj plačila, če slednjo morda že imajo.

Zgodbe o propadu in nezadovoljstvu s strani tistih, ki bi morali biti na višku svojih delovnih moči in imeti neskončno željo po razvoju, delu, osebni rasti in razvoju sebe ter družbe, so današnja stalnica.

Za vse so krivi drugi, nihče pa ne pogleda vase.

Le redko kdo se vpraša, kaj dela narobe, da ga nihče ne zaposli.

Ste morda pomislili tudi na to, ste se vprašali kdaj, kaj vi lahko spremenite?

Ko sem bila tako pred kratkim spet priča pritoževanju o tem, kako slabe možnosti za zaposlitev so v Sloveniji, sem se spomnila nase in na svoje delovne izkušnje.

Lahko povem, da sem že od malih nog zelo pridno pomagala na domači kmetiji, kjer so mi uspeli dopovedati, da se je za vsako stvar potrebno potruditi in da le akcija prinaša rezultate.

Delovne izkušnje sem začela nabirati že kot študentka. Pridno sem izpolnjevala naloge, ki so mi bile dodeljene. Učila sem se, kolikor sem le mogla. Ko pa je prišel čas zaključka študija, sem vedela, da je tu čas, da si poiščem 'pravo službo'. Tega sem se lotila še pred zagovorom diplome.

Najprej sem si kupila knjigo, v kateri je bil opisan zelo natančen postopek, kako uspešno iskati službo in se na koncu dejansko tudi zaposliti.

Navodila v knjigi sem vzela za sveta in se iskanju službe posvetila celostno. Resnično je bilo iskanje službe moja služba in sem zanjo porabila vsaj 8 ur dnevno.

Moj zaposlitveni profil in življenjepis sta bila izpiljena do potankosti. Vsako prijavo za delo sem napisala na novo, glede na zahteve, ki so bile v razpisu navedene. Ko sem bila povabljena na razgovor, sem se nanj temeljito pripravila, in kljub temu, da sem imela pred vsakim nekaj treme, sem sebe poskušala predstaviti v najboljši in resnični luči.

Bila sem zavzeta, polna zagona in kar je najbolj pomembno, v sebi sem ves čas verjela, da bom službo slej kot prej tudi dobila.

V glavi sem imela izdelan tudi scenarij, kakšno službo si želim in na katerem področju bi rada delala.

Tem vizijam sem sledila z vso svojo dušo in predanostjo. In ja, dragi moji, ne boste verjeli, dobra dva meseca po zagovoru diplome sem dobila službo v uglednem podjetju.

Delala sem na področju, ki sem si ga naslikala v svoji glavi. Prva služba je bila zame sanjska služba in še danes, ko je že kar nekaj let od tega, sem ponosna in hvaležna, da sem bila del te zgodbe.

No, da ne boste rekli, da sem se rodila pod srečno zvezdo ...

Lahko povem, da se je moja prva sanjska služba tudi končala, saj so se znotraj podjetja zgodile spremembe, čez katere nisem mogla.

Spet sem napela vse sile in si poiskala novo službo. Direktorica pa mi je nekaj časa po zaposlitvi povedala, da mi je dala priložnost zato, ker je v postopku izbire videla, koliko svoje energije in časa sem bila pripravljena vložiti v to, da bi me na novo delovno mesto tudi zares izbrali.

V svoji drugi službi sem uživala, vse dokler se v podjetju niso začele likvidnostne težave, zaradi katerih sem praktično čez noč dobila odpoved in tako tudi sama pristala na Zavodu za zaposlovanje.

Uf, to je bil šok zame.

Dobesedno osramočeno sem se počutila in to je bil zadosten razlog, da sem ponovno delovala. Spet sem se močno potrudila in v sebi sklenila, da v službo ne grem več. Odločila sem se za samostojno pot, ki ji sledim že eno leto.

Začetek je težak, to potrdim brez oklevanja. V tem času sem poprijela za marsikatero delo, a še vedno sem trdno prepričana, da sem z MičnoCvetlično na pravi poti.

Ta pot se imenuje NAVDIH.

Želim vam pokazati, da se da. Lahko se prebijemo do želene službe ali do samostojne poti, le verjeti moramo, da je možno, in pripravljeni moramo biti za delovanje.

Kot sem že omenila zgoraj, začnite z vprašanjem - "kaj lahko jaz spremenim, oz. kako lahko jaz drugače delujem, da mi bo bolje."

Saj veste, "brez muje se še čevelj ne obuje."

Dragi bralci, polagam vam na srce, bodite odprti za nove možnosti, bodite potrpežljivi, delujte in krepite svojo vero. Vse skupaj vam bo zagotovo pomagalo. Prepričana sem, da je delo, ki ga na sebi opraviš danes, najboljša naložba za tvoj jutri.

Pa srečno in uspešno na poti do prve ali nove zaposlitve!

Obvezno preberi tudi iskreno izpoved: "Izgubila sem tebe, a našla sebe" (iskrena izpoved prevarane Maje) in članek Zakaj nas tako skrbi, kaj si bodo drugi mislili o nas?

Napisala Maja Križnar – MičnaCvetlična, avtorica knjige Izgubila sem tebe, a našla sem sebe, certificirana vaditeljica meditacije, angelska terapevtka in diplomirana agronomka. Več o njej in njenem delu najdete na micna-cvetlicna.si.

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri