Biti znanstvenica?

Za mnoge je prva asociacija ob besedi znanstvenica ženska, ki večino svojega življenja posveti raziskovalnemu delu v laboratoriju, po vsej verjetnosti nosi debela očala in spominja na nedružabno tiho miško.

22. 3. 2011

A resnica je daleč od tega, kar dokazujejo tudi letošnje štipendistke nacionalnega programa L'ORÉAL - UNESCO 'Za ženske v znanosti'.

Mikrobiologinja Ana Rotter s Primorske, biologinja Biserka Bakrač z Gorenjske ter farmacevtka Mojca Brunskole Švegelj iz Bele Krajine so komunikativne, inteligentne in nadvse simpatične mlade raziskovalke. S svojim znanstvenoraziskovalnim delom pa so si prislužile celo enoletne štipendije v višini 5 tisoč evrov, ki jih lahko porabijo v poljuben namen.  Vse tri pa so izjemne tudi zato, ker uspešno združujejo svojo znanstveno kariero in materinsko vlogo.

Letošnje štipendistke tako v mnogočem spominjajo na svetovno znano znanstvenico Marie Curie, ki je pred natanko 100 leti prejela svojo drugo Nobelovo nagrado - za kemijo. Seveda pa je bila tudi Marie Curie izjemna znanstvenica in mama obenem – njena hči Irène Joliot-Curie pa je leta 1935 postala celo Nobelova nagrajenka za kemijo.

Ženska, ki lahko spremeni svet

Največja prednost poklica znanstvenice je zagotovo občutek moči in pomembnosti, ki izhaja iz dejstva, da je naša prihodnost v veliki meri odvisna od znanstvenega napredka. Ali kot so zapisali že v sloganu programa 'For women in science': 'Ker svet potrebuje znanost. In znanost potrebuje ženske'.

Podpri znanstvenice!

Zanimivosti iz sveta znanosti in slovenske znanstvenice pa najdeš tudi na Facebook strani 'Za ženske v znanosti'!

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri