Sprememba vedenja ni nekaj enostavnega, pa vendar je mogoča. Strokovnjaki celo trdijo, da poznajo deset osnovnih premis, ki vodijo do uspešnega samospreminjanja.
Po mnenju dr. Stana Goldberga, je samospreminjanje težko, a mogoče in še zdaleč ne nujno travmatično. Prepričan je, da je uspešna sprememba mogoča s sledenjem naslednjih desetih principov:
1. Vedenje je kompleksno
... zato avtor desetih zapovedi samospreminjanja svetuje, da navado, ki se je želimo znebiti oz. jo spremeniti, razčlenimo v posamezne korake.
Če npr. zjutraj pogosto zamujaš, pa bi se želela te grde razvade znebiti, tako najprej razčleni svoj običajni jutranji ritual na posamična dejanja: bujenje, tuširanje, oblačenje, priprava zajtrka, konzumiranje zajtrka, vožnja, parkiranje, kofetkanje ... in poskusi vse to spraviti v časovnico pred deveto zjutraj.
2. Spremembe nas plašijo
Dejstvo je, da se ljudje že po naravi neradi spreminjamo.
Neznano nas plaši, zato se nezavedno oklepamo že znanega (in to ne glede na to, kako škodljivo je to za nas).
Da bi lažje naredila korak k spremembi, je zato ključnega pomena, da raziščeš (in pri sebi premelješ) vse morebitne posledice tvoje stare in potencialno nove navade. V primeru zamujanja je ena od možnih posledic, ki ti lahko grozijo, v kolikor se ne znebiš te grde navade: brezposelnost! In tega si vsekakor ne želiš, kaj ne?
Spremembe tvojega vedenja pa lahko splašijo celo ljudi okoli tebe. Če boš npr. pričela čez noč prihajati v službo povsem točno, lahko spodbudiš sume svoje okolice (z njimi pa dejansko še opozoriš na svojo siceršnjo slabo navado zamujanja). Zato bi bilo morda bolje, da spremembo uvedeš postopoma (za začetek se potrudi biti povsem točna na pomembnejše delovne dni).
In seveda, ostani realistična. Previsoko zastavljeni cilji povečujejo strah, strah pa slej ko prej postane tvoj notranji saboter. Najbolje bo, da v svoje cilje že v štartu vkomponiraš tudi možnost občasnega 'neuspeha'.
3. Pozitiven naboj
Uvajanju novih vedenjskih navad naj nikakor ne spremlja ‘kaznovalna politika’, temveč ‘nagrajevalna’.
Če je le mogoče, zato uživaj v dejanju samem (poskusi v njem najti nekaj pozitivnega) ali pa si dovoli uživati vsaj v končnem rezultatu dejanja. Lahko se ti npr. upira pospravljanje kuhinje, zagotovo pa boš z veseljem občudovala, ko bo ta bleščeče pospravljena. In če ni mogoče ne eno ne drugo – npr. ko gre za neko mukotrpno službeno opravilo, ki pa vendarle mora biti opravljeno – boš ‘nagrado’ za opravljeno lahko iskala in našla kar v plači na koncu meseca.
4. Potovanje se začne s prvim korakom
Večina študij vedenja in uspešnosti kaže, da je najboljša pot za doseganje ciljev tista, ki do zastavljenega vodi postopoma – torej zlagoma in korak po korak.
Tako si npr. lahko za prvi teden svojega ‘nezamujanja’ zastaviš cilj, da boš v službo prišla ob 9:20, naslednji teden svojo ‘zamudo’ skrajšaj za pet minut in naslednji teden ...
5. Počasneje se pride dlje
Vse v življenju ima svojo naraven bioritem. kadar je ta moten, se pričnejo dogajati nevšečnosti.
Uvajanje sprememb v tvoj siceršnji red, bo toliko bolj gotovo povzročilo določen ne-red (in z njim stres) v tvojem ritmu, kolikor bolj boš spremembe uvajala nasilno in z zaletavostjo.
Dolgoročno uspešnejša boš - in bolj naraven se ti bo zdel ‘novi red’, če boš novo vedenje uvajala zlagoma in umirjeno.
In prav ta počasna in umirjena akcija bo sčasoma hitreje postala del tvojega avtomatičnega odziva na določene okoliščine.
6. Več vemo, boljši postajamo
Največji problem uvajanja sprememb v naša življenje je pravzaprav faktor presenečenja (torej: strah pred neznanim). Prav zato, opozarjajo strokovnjaki, je izjemnega pomena poznavanja procesa spreminjanja.
Pomaga ti lahko že občutek nadzora nad procesom (ta občutek boš najlažje vzpostavila z beleženjem svojega napredka v poseben dnevnik), prav tako pa bo napredek bolj očiten, če boš vsake toliko preverila stanje skozi ‘feedback’ okolice.
Če si bila npr. pred spremembo skakala ljudem v besedo, zdaj pa jih je nekaj že zadovoljnih opazilo, da si prav postala prav prijeten sogovornik, si lahko gotova, da si na dobri poti.
In pa, seveda, konstruktivna analiza tvojih dnevnih uspehov oz. neuspehov (na večer lahko sama pri sebi enostavno premisliš, zakaj ti danes ni uspelo priti v službo ob 09:05, temveč si tja prisopihala ob 09:25 – so razlogi upravičeni ali pa gre morda za znak, da te je zaneslo na stara pota?).
7. Sprememba zahteva strukturo
Čeravno je spontanost nekaj čudovitega, pa je takšna le zato, ker si mesto in kraj skozi življenje izmenjuje z disciplino.
Prav pri uvajanju novih navad, pa spontanost tako in tako ni najbolj zaželjena, saj nadvse rada sabotira tovrstne procese. Zato je bolje, še posebno v začetnih fazah uvajanja sprememb, da se zanesemo na s seboj dogovorjeno strukturo.
Primer? Potem, ko si na večer analizirala svojo jutranjo rutino, si se odločila, da boš naslednje jutro zamenjala s časom potratno pripravljanje obilnega zajtrka z hitreje pripravljenim proteinskim napitkom.
8. Več prakse, manj teorije
Ključ do uspeha je seveda vztrajno prakticiranje željene spremembe. Praksa ima v tem oziru zagotovo večjo težo kot vse zaobljube in še tako obetavne besede.
In pa, seveda, včasih pri spreminjanju potrebujemo tudi nekaj pomoči od zunaj. Naj ti ne bo težko zaprositi za pomoč prijatelja ali sodelavca (potem, ko te nikakor ne zbudita ne radio in ne budilka, te bo zagotovo zbudil telefonski klic najboljšega prijatelja).
Istovrstno spremembo lahko sčasoma pričneš uvajati tudi na drugih področjih življenja: potem ko si prejšnji teden prihajala točno v službo, se ta teden potrudi, da boš prišla točno tudi na popoldansko uro tenisa.
9. Nove navade je potrebno negovati
Ker novo naučeno vedenje še ni tako globoko vsajeno (avtomatičen del tvoje rutine šele postaja z vsakodnevnim ponavaljanjem), je sprva še krhko. Če ne boš pazila, se boš kaj kmalu znašla v svojih starih tirnicah.
Da se ne boš prehitro spozabila, ti lahko pomagajo mali opomniki: naj so to sugestibilni stavki na dosegu roke, spodbudni zapiski ali pač tisto, kar v tvojem primeru najbolje deluje.
10. Majhni uspehi so veliki uspehi
... in nenazadnje: Pohvali se! Za vsak, tudi najmanjši korak k uspehu in načrtovani spremembi. Saj veš, potovanje se začne s prvim korakom ...
