Danes ali jutri?

[_kocka_]

Žal pri sebi vprašam, da vsebolj svoja službena dela odlagam na jutri.

To pa zato, ker sem preobremenjena (moj delavni dan ima nad deset ur) in sem enostavno preutrujena, zato zgubljam voljo in vse naredim napol, površno...

Ni dober občutek

[Golden_lady]

Trudim se, da lenobo nekako odženem in postorim stvar že danes, da bom potem jutri in pojutrišnjem prosta. Ampak načeloma vse pustim za naslednje dni in s tem podpiram svojo lenobo. No, saj ko gre za kaj drugega, pa o lenobi več ni slišati...

[somebody]

men ne gre to d bi sprot delala - v bistvu se ful laži skoncemtreram č mam velik stvari (dn, za učit, testi) k pa č recimo sam neki

[S@R@*]

Pr men je ponavad tko, da če mam dost časa za neki narest, tisto ne bo dobr narjen k si ga preveč u easy uzamem, če mam pa ful mau časa pa vem da se moram tega na hitr lotit in je pol tud bol narjen. Tko je še posebi pri učenju. Če vem da mam mau časa mi ne preostane druzga kot da si zapomnem snov, ker v nasprotnem primeru pač ne bom nardila izpita.

[Lastovica]

V službi se trudim, da vse naredim čimprej in nikoli ne odlašam.

Kar se tiče izpitov, pa vedno odlašam z učenjem do zadnjega še sprejemljivega trenutka.

Torej: kakor kdaj.

[kr.ena]

Tudi jaz kakor kdaj. V srednji šoli in na faksu sem nekatere predmete delala sproti in redno, nekatere sem pa vedno odlašala do zadnjega trenutka.
Zdaj v službi pa tudi čisto odvisno. Ponavadi mi uspe vnaprej ocenit, koliko časa rabim in temu primerno se lotim dela. Kakšne bolj zahtevne projekte začnem pravočasno, bolj banalne pa odlagam do zadnjega.