Klepetalnica

[Cryselle]

- js vedno ta cryselle upor. ime preberem v mislih crystelle in si predstavljam d je to kao neko žensko ime in zdej grem guglat in vidim d so to neke kontracepcijske tabletke
- uf ja to je res ful fajn, če nimaš tolk potrebe po sexu (par dni v ciklu malo bolj), da se lahko osredotočaš na druge stvari, recimo js zdej, ko nisem v zvezi mam ful manj potrebe kot prej, sej bi se mi utrgalo, če bi blo tko, kot ko sem bila v zvezi. Sem v bistvu bila bolj potrebna, če par dni nisem, ko nisem vidla fanta, kot zdaj po koncu zveze, ko lahko par mesecev takoj po koncu nisem, gre res čas hitreje kot tistih par dni v zvezi..
- ^ kaj je ta smz skos? sm si naredila razlago, da pomeni: sm ziher

evo nimam več priznanj za uno temo in bom kle komentirala, ker bolj sm paše.

Hahaha svašta. Sej sploh ne vem, kje sem pobrala to debilno ime. Spomin zlate ribice. Si me zdej nasmejala.

Drgač pa zanimivo tole s potrebo po sexu...mi je rekla bivša sošolka enkrat, da je tudi ona bolj potrebna, ko je v zvezi, ko ni, pa sploh ne. No jz mam žal to nesrečo, da me razganja v samskem stanu. Pri zadnji resni zvezi je bil sicer moj libido visok prvi dve leti, potem tretje leto pa je ratu full nižji, ker sm si začela nekak priznavat, da s tipom (torej zadnji bivši) nimama čist kompatibilne seksualne energije in me je začel vse odvračat. Oz. bolje rečeno, me je začelo full motit, da sm se sama bolj obremenjevala z njegovimi željami in kaj mu sede, on pa se ni nikol poglabljal v to. Je pač bil sveto prepričan, da bi pri njemu ni prostora za izboljšavo in je bil tut nekako užaljen, če sm mu namignila kej v smeri, kaj bi lahk drgače delal. Čudna situacija. Mi je pa ta zveza vsaj pomagala pri tem, da potem pri naslednjih poskusih z ostalimi nisem zapravljala časa, ker mi je blo že nekak po parih dejtih in sporočilih jasno, al se stvari premikajo v pravo smer ali ne.

Smz = se mi zdi. Ne maram preveč krajšav, sam tele sm se pa full navadla.

[saarijarvi]

*da bom še mal izkoristla to temo in jamrala, kaj je tko bednega na tujini, ker pač kot sem že rekla: ne maram jamrat ljudet in jih obremenjevat s svojimi problemi, ker vem da v resnici nobenga to ne zanima, tu pa pač napišem in komu se bo dalo brat pač bo prebral, kdor pa ne tudi prav.
*da nisem kar odpisala SLO in mi grejo na živce Slovenci, ki mislijo, da pa če greš v tujino pljuvaš po svoji državi. Še zdaleč ne ...grem v prvi vrsti po nove izkušnje in da se naučim stvari o sebi, ne pa zato, ker mislim, da bom ratala bogata čez noč (daleč od resnice).
*da sem bla sama presenečena, kako hitro sm dobila odgovore za prošnje. Prva je bla negativna (dobila odgovor po dveh tednih), drug odgovor sem dobila pozitiven že naslednji dan, tretjega pa nekje po parih dneh. Tako da služba se da dobit, samo pač če potem ima lastnik stanovanja zahtevo, da lahko višina najemnine znaša samo 1/3 tvoje plače, potem se pač stvar zakomplicira, ja. Sama ne vem, kolk lastnikov to dejansko zahteva, sem pa že slišala za tak primer.
*sem nekje prebrala kaj je idealni podnajemnik povprečnega Nemca: samski, belopolt moški, ki dela v Volkswagnu na nekem dobrem položaju. Al pa kak Handwerker, ki vse zna pospravit, ko gre kej v stanovanju kaputt.
*da tudi če dobiš službo, se začaran krog tu ne konča. Je treba se registirrat na novem naslovu, da sploh si lahko odpreš nemški račun (N26 ftw, uporablja večina expatov ), dobiš davčno št. (če ne si obdavčen v najhujšem razredu) in itak, da si urediš obvezno zdravstveno zavarovanje. In ja, če hočeš za začetek vsaj najet neko sobico, je treba tudi predložit dokazilo o dohodku (poleg ostalih dokumentov, ki jih zahtevajo lastniki stanovanj, katerih sploh ne moreš dobit, če ne živiš že vsaj nekaj mesecev v Nemčiji in imaš odprt nemški bančni račun). In če je služba ''at short notice'' potem si fu*ked, ker itak si nimaš časa iskat stanovanja, tut če maš delovno pogodbo.
*da lahk kr zaključim, da brez da si ti nasmehne vsaj mal sreče, si v riti. Razen če je firma tok prijazna in ti da pogodbo in potem vsaj še dva meseca za iskanje neke sobice (ker realno za začetek lahko bolj kot ne sanjaš o čem drugem).
*da če je uspelo že tolk ljudem, potem bo verjetno še komu. Mal optimizma.
*aja pa če še nisi ziher, al se boš vrnil al ne in še ne odjaviš vseh mogočih dokumentov/prebivališča/zavarovanj, potem te ožame še SLO, ker moraš plačat dvojne davke, Juhu.
*da zdej že bolj razumem ljudi, ki nočjo v tujino in jih tut tista višja plača ne gane. Sam še vseen pa mi ni niti mal žal za te izkušnje, ki sme jih nabrala do zdej. Sem se naučila res že ogromno, da ne govorimo o tujem jeziku, ki mi bo pršu vedno prav, tut če se odločim za zmeraj vrnit v SLO.

V katerem delu pa si? Lahko tudi na ZS, ce se ti da. In meni je vedno zanimivo poslusat take izkusnje.
To s papirji je res taka kokos-jajce stvar, smo imeli na Irskem isti drek. Za najt stanovanje rabis sluzbo, za sluzbo rabis bancni racun, za bancni racun rabis naslov (torej stanovanje). In se to potem resuje z henganjem na crno pri kolegih, drugace pac ne gre. Pa se to lahko nasrkas, ce se ti nasmehne smola. Hvala bogu za nemski N26, tu sem namrec za bancni racun rabila skoraj en mesec. Kot prvo jih moras poklicat in ti sploh dodelijo datum za termin za odprtje racuna (ni kot pri nas, ko lepo prides na SKB in reces: Dober dan, en racun prosim ) po tem sem se morala se dvakrat vracati, ker jim nobeno dokazilo o naslovu ni bilo dovolj dobro (niti pismo v katerem sem dobila novo davcno stevilko go figure).
Aja, tudi z davcno je bila cela stala - za davcno dobit rabis dokaz o sluzbi, za dobit sluzbo rabis davcno sem morala narediti celo predstavo in naprintat miljon dokazov, da vidijo, da imam neke prihodke.
Ce ne drugega, sem si vnaprej ze zrihtala N26 (in prihodke linkam tja), pisma delodajalcev, imam dogovorjeno sobo za prva dva meseca (v kateri bo mozna prijava, tako da tudi schufa ne bi smela biti prevelik zalogaj). Neki je ze. Nekdo se samo s temi stvarmi martra po vec mesecev, tako da sem hepi. Za stanovanje sem si pa dala 2-3 meseca manevrskega casa, ce res ne bo slo, bo padel kak drug plan, ni druge. Bom pac vzela kot sporocilo vesolja, da timing ni prav in da moram it potovat ali kaj podobnega naj me visja sila vodi.

Glede samega odhoda iz Slovenije ne bom prevec pametovala, ker se nimam za neko 'lastovko'.. je minilo komaj leto od tega, tako da sem se zelena. Lahko pa ze potegnem crto in recem, da sem z Irsko kiksnila. Pricakovanj itak nisva imela, sla sva probat, slisala sva veliko pozitivnih in nekaj negativnih izkusenj, na koncu se pa itak moras prepricat sam.
Tukaj se nisem dobro pocutila, ker je mesto majhno in zajeto v rutino (torej tisto, od cesar sem bezala doma). Vreme je konstantno slabo in to po nekaj mesecih konkretno zacne vplivati na psiho. Priznam da sele zdaj zacenjam res ceniti soncne, dolge dni v Ljubljani in posedanje po parkih - tega tukaj ne vidis. Ljudje so prijazni na zelo neoseben nacin, tudi med sabo.. Slisal bos žnj 'how'rya' in 'thanks a million' in 'that's grand' in 'perfect, love'.. v oci pa te ne pogleda noben. Ze kar malo cakam na hladen nemski pristop, pri njih vsaj ves, na cem si. Tudi do tujcev se vedejo zelo zadrzano (primer: na henganje po sihtu se bodo povabili med sabo, tujcem pa tega niti ne omenijo). Ko koga vprasas za pomoc bos zelo verjetno dobil ignore ali pa se bodo izmaknili odgovoru. Govorim seveda o nasih izkusnjah, ne bom metala vseh v isti kos.

Aaampak ker trdno verjamem, da je vsaka sola za nekaj dobra, mi bo tudi ta prisla prav. Ce ne drugega, bom od tu odnesla super delodajalca, jeklene zivce za iskanje stanovanja, nizka pricakovanja ( ) in verjamem, da mi bo zato se toliko bolj fajn, ko bom enkrat nasla svoj koticek pod soncem.

Iz Slovenije pa nisem sla, ker mi sploh ne bi bila vsec.. Ampak ker sem hotela doziveti nekaj novega, izkoristit mlade kosti in it 'v lajf', kot se tako lepo rece. Slovenijo pogresam, ampak ce bi si zdaj na pol poti premislila, bi se doma po enem tednu spomnila, kaj me je takrat motiviralo it. Se mi zdi da se moras intuiciji enostavno prepustiti, ce te ta nekam vlece, ker drugace ne bos nikoli prav content.

p.s. sem se nasmejala temu delu z moskim na Volkswagnu. Zanimivo, do zdej so skoraj vsi oglasi bili izkljucno za zenske.

[emanuela]

Cryselle, zate pa res nisem vedela, da si v tujini.
Sama sicer občudujem ljudi, ki se za to odločijo, sama se ne bi. Še celo o Erasmusu sem kolebala in na koncu nisem šla (no,je pa res, da takrat nisem bila samska in je tudi to vplivalo).
Kako pa je z novimi kolegi, družino? Pogrešata ljudi v Slo ali že na splošno nista navezani na njih?

[saarijarvi]

Sama jih nekaj resnicno pogresam, druge malo manj. Hvala bogu zivimo v casu, kjer je skoraj vsaka oblika komunikacije na dosegu roke, pa tudi letala niso spet tako draga, da se ne bi mogel vsake toliko obiskati. Gre.
Mi je pa zelo veliko folka pred odhodom zacelo it na zivce in sem komaj cakala, da spokam.

Kroga ljudi si tukaj nisem uspela ustvariti v enem letu. Sicer sem spoznala nekaj v redu ljudi za it zurat in pa eno kolegico, s katero sva se res ujeli in bova najbrz tudi kasneje v stikih ampak ni to to, seveda. Kriva sem sama, ker sem hitro zgruntala, da tukaj nocem ostati in posledicno nisem vlagala v ta kratkorocna prijateljstva. V tukajsnjem kraju niti ni tako lahko najti prijateljev, sploh ce delas od doma in niti sluzbeno ne kujes novih poznanstev. Ostanejo ti gostilne in meet-up applikacija, ki jo koristi profil ljudi 40+. v pube pa kot non-single punca noces it spoznavat prijateljev. I tried and I failed.

V novem kraju bo vse boljse celo fb grupe so polne objav ljudi, ki so novi v mestu in iscejo druzbo za pohajanje / rostiljanje / pirckanje. Tam bo sigurno lazje Je pa tudi mentaliteta drugacna. Iz 300k mesta v skoraj 4 miljonsko.

[Exit]

- Da jaz tudi ne razumem, zakaj imajo macke kar malo slab sloves. Ja, niso psi, ki od navdusenja skoraj omedlijo, ko prides domov. Ampak moj macek naju vedno pricaka pri vratih in mjavka, ko se po stopnicah hodiva. V prejsnjem stanovanju je ze avto slisal, ko sva parkirala in ga prepoznal. Ves cas hodi za mano in tudi ce mu ni do cartanja, je vedno nekje v blizini. Macki pac niso tako bebavo navduseni nad vsem

Word. Jaz tudi ne razumem tega hejta uperjenega proti mačkam... "hinavke", "prasice" etc.
Moje mačke so najbolj sweet bitja ever, vse imajo svoj karakter, zelo ljubeče živali, mi je pa všeč, da razmišljajo s svojo glavo, in da dejansko niso popolnoma odvisni od tebe...
Pa vsakmu hejtrju mačk bi predstavla svojga Mikija, pa bi v roku par minut spremenil svoje mnenje
ok zdj pa svoje mačke pogrešam bah :s se vidi, da že dolgo nisem bila doma, ker mamo vsake par dni pokličem, p sprašujem kak so mačke, ka delajo, kje so, če me kej pogrešajo, pa jo prosim, da mi pošlje par fotk crazy cat lady indeed.

[hayley]

..
- uf ja to je res ful fajn, če nimaš tolk potrebe po sexu (par dni v ciklu malo bolj), da se lahko osredotočaš na druge stvari, recimo js zdej, ko nisem v zvezi mam ful manj potrebe kot prej, sej bi se mi utrgalo, če bi blo tko, kot ko sem bila v zvezi. Sem v bistvu bila bolj potrebna, če par dni nisem, ko nisem vidla fanta, kot zdaj po koncu zveze, ko lahko par mesecev takoj po koncu nisem, gre res čas hitreje kot tistih par dni v zvezi..
..

..

Drgač pa zanimivo tole s potrebo po sexu...mi je rekla bivša sošolka enkrat, da je tudi ona bolj potrebna, ko je v zvezi, ko ni, pa sploh ne. No jz mam žal to nesrečo, da me razganja v samskem stanu. Pri zadnji resni zvezi je bil sicer moj libido visok prvi dve leti, potem tretje leto pa je ratu full nižji, ker sm si začela nekak priznavat, da s tipom (torej zadnji bivši) nimama čist kompatibilne seksualne energije in me je začel vse odvračat. Oz. bolje rečeno, me je začelo full motit, da sm se sama bolj obremenjevala z njegovimi željami in kaj mu sede, on pa se ni nikol poglabljal v to. Je pač bil sveto prepričan, da bi pri njemu ni prostora za izboljšavo in je bil tut nekako užaljen, če sm mu namignila kej v smeri, kaj bi lahk drgače delal. Čudna situacija. Mi je pa ta zveza vsaj pomagala pri tem, da potem pri naslednjih poskusih z ostalimi nisem zapravljala časa, ker mi je blo že nekak po parih dejtih in sporočilih jasno, al se stvari premikajo v pravo smer ali ne.
..

Aja ..pri meni je bila zadnja zveza 1,5 leta, tako, da je mogoče krivo, da sva bila še v tisti sweet spot, ko naju je še precej 'razganjalo', je bol pri drugih stvareh bil problem..

Mene, če bi me tako mikal sex v samskem stanu, bi pač provala tudi kak ons ali kakšno avanturo imet, pač, če že ne prideš takoj do svojega idealnega cilja, se vsaj zabavaš na poti, pa maš kakšne smešne, butaste, utrgane spomine za nazaj, ko si starejši No js jih kar mam. Ali pa začneš še bolj cenit zveze, če so kakšne slabe izkušnje, ali te pa vsaj malo mine do sexa, če ni bil dober.

[Cryselle]

O saarijarvi, Berlin torej.
No saj ne vem, kje naj začnem, so tej pogovori bolj primerni za ob kavi. Lahko samo rečem, da očitno mava isti razlog zakaj sploh tujina. Se strinjam tole z ''nepravim tajmingom'' ja. Ne rabi vedno ratat vse, kar smo si zadali. Če rata super, če ne, je pa tudi normalno, da se ne poklapajo stvari vedno, kljub trudu. Vse je za nekaj dobro (no, vsaj 95% stvari), močno verjamem v to. Če ne druga, da vsaj veš, da si probal, in se ne boš nikoli spraševal ''kaj pa bi bilo, če bi takrat probal v tistem mestu...''. Ja, si se za*ebal, zapravil full enih prihrankov, zgubil živcev, ampak maš pa vsaj neko sliko, kako stvari v tujini funkcionirajo in kaj si želiš/kaj ne, skratka ni več tistih dvomov, kako bi blo nekje drugje in če bi blo boljše. In ljudje, ki živijo v tujini, so malo drugačni od večine. Ne mislim zdaj, da boljši, ampak dobiš tisto nekaj vn iz vsega, kar nekdo, ki nikoli ni bil v tujini, ne bo (kar je lahko tudi čisto ok, ker nekdo tega celo življenje ne rabi in nima niti želje).

Tole s Volkswagnom je pa blo bolj mišljeno za dolgoročen najem stanovanja. Pač saj veš, ko maš enkrat Schufo, Haftpflichversicherung (škodno zavarovanje, saj ne vem vbistvu, kako točno mi temu rečemo), potrdilo o nekaznovanosti, redno delovno pogodbo itd. Za te WG-je, ki so vbistvu bolj prehodni, pa naj bi raje mela večina ženske, ker smo kao bolj čiste/ne povzročamo škode (naj me zdej ne napade kak tip pls, to je pač mnenje večine).

Jaz mam to srečo, da nimam problemov z domotožjem. SLO mi je ok, ni mi pa tolk fajn, da ne bi probala kje drugje. Pri nas najbolj pogrešam to, da ne moreš spoznavat ljudi iz drugih kultur, si delit izkušenj itd. Ni sploh takih Facebook/whatsapp skupin pri nas. V Nemčiji pa je tujcev itak ogromno in so full bolj odprti za delit izkušnje itd. To res full pogrešam v Sloveniji in na žalost sem vmes, ko sem prišla konec decembra domov, da naredim še zadnja dva izpita, ratala full neproduktivna. Tudi zdaj nisem ravno nabolj socialno bitje ever, ampak pač to sem sprejela, ker selitveni plani pač terjajo ogromno časa in živcev in zdaj pač samo rabim tist čas, da pridem v staro formo. Aja pri meni je pomagalo tudi to, da imam poleg ožje družine samo eno kolegico (iz fakultete), s katero greva še zdaj na kavo. Bi rekla, da je bila bolj sreča v nesreči, da nisem ohranila stikov z ljudmi iz časa šolanja, ker mi je zdaj tolk lažje it ven, ker res nimam kaj za zgubit. Lahko samo pridobim. Aja eden izmed glavnih razlogov je tudi učenje nemščina naprej. Sem sicer na nivoju C1 zdaj, ampak si zaradi redne službe po magisteriju res žeim delat na tem kolikor se le da. Ker je znanje nemščine res ogromen plus za Slovence, sploh v tem fohu, v katerem sem jz. Če si bom kasneje v prihodnosti želela iskati službo v SLO (dopuščam to možnost), bodo izkušnje v tujini in znanje jezika zagotovo stvar, po kateri bom izstopala (ja, moram bit mal preračunljiva ).

Hayley, ja po enem letu in pol so stvari še dokaj sveže. Sploh če se prov leto zaradi 100km razdalje ne moreš vidit full pogosto (been there, done that). Drugače pa nisem jaz za te kratkoročne avanture. Če se s tipom npr. nimam kaj za pogovarjat na prvem dejtu in če mi karakterno ne potegne, potem si tudi sexa ne predstavljam in niti ne želim.

[hayley]

Ja cryselle razumem, vsakemu svoje.
Ja pri meni je blo v preteklosti tko, da pac se z nekom nisem vidla v resni zvezi, ampak je blo se vseeno fajn, zabavno skupaj, niti jaz nisem vedno ciljala na zvezo.. samo to so bla res mlajsa leta, tam okrog 20 in malo cez.

[Cryselle]

Ups, sem se zatipkala. Mislila sem napisat, da se PRVO leto nisva videla pogosto zaradi razdalje. In se je potem to obdobje entuziazma zavleklo. Če že od začetka skos tičiš skupaj, potem tudi to obdobje prej mine in ti je hitreje jasno, al je kaka šansa za skupno prihodnost al ne.

Jaz tudi ne maram takoj ciljat na zvezo, čeprav recimo dejtam z nekom. Ker da razmišljam o zvezi, rabim prej osebo res spoznat (preživet čas skupaj in tudi prej sexat, itak, da dobim tist občutek, ko se z nekom res ujameš).

[hayley]

Ma ja pac odvisno tudi od situacije, moj zadnji fant je bil moj prijatelj/ kolega ze ene 2 leti preden sva imela karkoli neprijateljskega in mi je bil ze prej malo tak zanimiv, ampak se nisem hotla s frendom in nekom, ki ga vsak dan vidim, zapletat. V bistvu sem imela od zacetka poznanstva tak obcutek, kot da se poznava 'od vedno', odkar pa sva prvic (oz. 2. ) zamutila (meckanje, ne sex) sem takoj vedla, da zelim bit resno/ v zvezi z njim...

[Flavij]

http://www.rtvslo.si/tureavanture/glej- ... bup/360330
Podjetje mi je ponudilo "selitveni paket", ki je vključeval selitveno agentko, prevzeli so stroške fizične selitve, omogočili jezikovni tečaj za oba, plačali šestmesečno najemnino, dokler sem bil sam, in mi krili stroške obiskov v Sloveniji.

@Cryselle:
Predvidevam, da ti delodajalec ni ponudil selitvenega paketa?

...
V novem kraju bo vse boljse celo fb grupe so polne objav ljudi, ki so novi v mestu in iscejo druzbo za pohajanje / rostiljanje / pirckanje. Tam bo sigurno lazje Je pa tudi mentaliteta drugacna. Iz 300k mesta v skoraj 4 miljonsko.

Velemesta so zabloda človeštva ali shithole po Trumpovo. Če bi že moral oditi služit v tujino, bi bil najraje svetilničar na kakšnem eksotičnem otoku (npr. Južni Georgiji) ali pa bi delal nekaj takega, kar je pred mnogimi leti delal stric na arktičnem krogu.

[_patchouli_]

Flavij, tile paketi so za expate, ki so dovolj na nivoju, da jih podjetje zeli pri sebi, kar standard. V drzavah, kjer ni brezplacnih (kvalitetnih) sol se nekateri recimo spogajajo se za dodatek za solnino otrok. Plus jasno vse papirje uredijo, kar je v drzavah, kjer se rabi vizo, kljucno. En par, ki je delal za neko veliko amerisko podjetje, mi je povedal, da so jima uredili in placali se prevoz njunega macka.
Sama nisem noben strokovnjak, pa sem vseeno imela mehkejso verzijo paketa (letalske karte plus zavarovanje plus vec dopusta letno za obisk druzine...), samo selitve mi pa res niso placali, ker sem ze bila tam. Aja pa placa je bila vedno lokalna, ne za expate Sploh v takih drzavah, kjer sem jaz, moras svojemu tujemu kadru placati kar precej, da so se pripravljeni prit. Sploh ce gre za druzine, ker ali moras placevati dvojno najemnino (doma in v novi drzavi) ali pa se mora preseliti cela druzina in zaradi omejitev z vizami verjetno potem dela samo eden od starsev. Recimo.

[Exit]

Mene pa tok tujina ne privlači, ker sem povsod bila tujka, družine praktično nimam, f* razdalje, in me prov mal duši, da bi izgubila stike z ljudmi, ki so mi blizu, ker sem z bližnjimi ljudmi že prevečkrat izgubila stike.
dejansko so mi ostali družinski člani, razen mame, tujci ta prava familija pa so mi prijatelji. zdj pa da še to zgubim...

v prvih letih letih življenja sem se preselila iz treh držav, povsod šoki, ponovno učenje jezikov, pri petih letih znala tri jezike, vse sem mešala
ogromno sem bila sama, ker sem imela samo očeta pa mamo, pa me noben ni mogu pazit... beh

nimam nič proti krajšim selitvam (cca leto), ampak, da bi se prov namensko nekam preselila, da ostanem tam... težka recimo tisto leto, ko sem bila na češkem na izmenjavi, mi je zelo pasal pridet nazaj v svoje domače okolje
tudi zdaj me mika neka konkretna sprememba okolja, ampak na daljši rok - nope.
ljubim rutino, ker mi daje občutek varnosti; me sicer začne dušit, ampak sem hvala bogu tok "avanturistka", da se brcnem, in nardim kakšno spremembo, da ne stagniram.

[Cryselle]

Flavij, pri meni je situacija malo drugačna, kot pri tistem moškem z družino, o katerem je napisan članek. Bom razložila, na žalost ne gre na kratko, ker si začel pisat o zablodi velikih mest itd., in pač ne, se ne morem strinjat, velemesta so včasih potrebna in dobra življenjska izkušnja (vse je odvisno od tega, kakšne karierne cilje imaš, življenjske poglede itd.).

Se prebrala sicer tisti članek in se strinjam glede nemške hrane, ja...veliko slabše kot pri nas. Sem bila že tudi aupair pri nemški družini, ki so kao nekaj dali na zdravo hrano in bio in blabla, a v resnici se po živila niso premaknili dlje kot do najbližjega hoferja, ki je bil 300m stran. Tudi okus hrane neprimerljiv s slovensko domačo hrano, itak (tako kot piščanec, ki ga kupiš v kerikoli trgovini ni enak tistemu, ki ga je z domačo koruzo hranila ena tetka iz kmetije, logično. )

Ampak okej, roko na srce, tu smo Slovenci malo razvajeni, ker mamice kuhajo govejo juho, tenstan krompir, pečenko in dajo na mizo solato iz domačega vrta itd. In tu pridemo do prve stvari, ki mene nasploh zelo moti na povprečnemu Slovencu in česar pri partnerju ne bi mogla sprejeti: nekakšna zaplankanost, ki človeku preprečuje osebno rast in nekak vedno ostaneš na isti točki. POVPREČEN Slovenec je pač zelo navezan na svojo družino (ženske in moški) in bog ne daj, da bi malo šel iz cone ugodja, ker če ne se bo shladila goveja župca, ki ga čaka na mizi. Napadite me zdej da ni res, ampak pač po mjih izkušnjah je še kako res. In jaz kolikor mam izkušnje s slovenskimi moškimi/kolegicami iz faksa bi se večini svet podrl, če bi blo treba it v tujino. V velikih miljonskih mestih je mentaliteta ljudi drugačna in jaz se v trenutnem življenjskem obdobju veliko bolj najdem na tej strani.

Da se vrnem na vprašanje o preselitvenem paketu. Meni ga je ta ista služba ponudila za Portugalsko (Lizbono), za Nemčijo ne. In za Portugalsko nisem sprejela, iz večih razlogov.
-nižji standard kot v SLO (minimalna plača nižja za ene 150€ kot pri nas), same cene na Portugalskem pa niti niso tolk nizke kot mi je govorila kolegica, ki je bla gor (pač zaradi turizma itd.). Stanovanja so v centru Lizbone dražja kot v Ljubljani, skratka je opazno nižji standard.
-jezik, ki ga ne znam besede, borbe z birokracijo na uradih, kjer vprašanje kolk bi lahko uredila z angleščino (po besedah te kolegice ne prav veliko)
-glede na to, da nemško znam, se mi nekako trenutno res ne zdi smiselno, da dam to na stranski tir in se mučim z novim jezikom v državi, kjer se v prihodnosti res ne vidim (mi je tudi po mentaliteti veliko bližje sever kot jug). Ja tudi nisem usekana na plaže in vroča poletja. Ups.
-pa še en kup drugih razlogov, ki jih zdaj ne bom pisala, ker so povezani z drugimi stvarmi v mojem življenju.

Sama sem trenutno v procesu pridobivanja delovnih izkušenj, saj bom čez leto in pol šele začela z magisterijem (ja, sem si vzela malo pavze, ker se mi res ne zdi smiselno, da nadaljujem s študijem, samo zato, da ne zgubim enega leta, če lahko delam), zato imam trenutno druge prioritete (ga mislim delat v tujini, zato rabim tudi v prvi vrsti trenutno zaslužit čim več denarja) in nekako v SLO trenutno ne morem rasti. Nemčija pa je najbolj logična izbira zaradi znanja jezika in boljših kariernih možnosti. In te izkušnje, ki jih rabim zdaj, v SLO ne morem dobiti.

Ko končaš dokončno s študijem in se res želiš 100% ustalit, potem pa ja, itak da pretehtaš, ali ti domače okolje dolgoročno več ponuja zaradi kvalitete življenja. Potem ni več pomembna samo višina plače, ampak tudi kvaliteta hrane, bližina narave, work-life balance, možnosti za ustvarjanje družine itd. Tako daleč pa niti približno še nisem, zato teh stvari trenutno ne postavljam na prvo mesto, ampak kariero. No to so vse razlogi, zakaj velemesta niso za vsakega človeka zabloda človeštva, Flavij.

Aja pa naj omenim še to, da so stanovanja v Nemčiji glede na višino plač še vedno cenovno precej ugodna (v primerjavi s kakšnim Londonom npr.).

[Cryselle]

Res je, natančno branje pomaga. Sploh v delu, ko sem napisala, da nekaj let drugače ne gre. Četudi imaš načrte kako boš počel to in ono, ne moreš-razen, če jih redno daješ k babicam. In domnevam, da te tvoje vrstnice nimajo otrok starih ne vem, deset let, da bi lahko zraven služb delale svoje stvari in se ukvarjale z nekimi hobiji in živele to "oh jaz sem pa svobodna ženska, delam kar hočem, nihče me ne bo oviral pri tem".

Narobe razumeš, kaj sem želela povedati.
Da si znaš osmislit življenje brez otrok zame namreč nima nič skupnega s tem, da se špilaš svobodno žensko, ki gre npr. vsak mesec na potovanje in se ukvarja s 100imi hobiji.