Cosmolog

Svobodnjakinja

Prejšnje leto sem diplomirala in hotela postati svobodnjakinja. Nikakor si namreč ne morem predstavljati, da bi hodila vsak dan v službo in bila tam cele dneve tako kot večina ljudi, ki jih poznam. Če ne bi mogla več potovati, bi se počutila, kot da sem v zaporu. Vendar je tu drugi problem – nimam dovolj naročnikov, pa še ti, za katere kaj naredim, zamujajo s plačili po več mesecev. Misel na službo se mi zdi nevzdržna, razmere, v katerih živim – še vedno sem pri starših, ki me ne razumejo in s katerimi si gremo res že močno na živce, pa tudi. Kaj mislite vi? Nataša

Odgovor strokovnjaka:

Kar se mene tiče, si na pravi poti. Očitno spadaš med tiste, ki stvari radi jemljejo v svoje roke. Pri tem so potrebni le vztrajnost in jasno zastavljeni cilji. Ker si mlada, je logično, da ti naročniki ne bodo zaupali in da boš morala na začetku delati kot nora, da boš imela za žemljo. Ampak to je pravzaprav prednost takega načina. Na začetku boš lahko računala na podporo staršev in tvoja pot se bo vzpenjala počasi in mukoma, ampak ko bo prišel tvoj trenutek, se boš izstrelila med uspešne v zelo kratkem času. Takrat kar naenkrat ne bo več problema s starši, stanovanjem in statusom. Za razliko od redne službe boš imela v začetku manj od življenja, a se bo kasneje vse hitro povrnilo. Glede staršev pa – le sedi z njimi in jim vse povej ter jim jasno daj vedeti, da računaš na njihovo pomoč. Če boš iskrena in če boš natančno povedala in razložila, kaj delaš in kakšni so tvoji načrti, te bosta prav gotovo podprla. Do končnega uspeha ni več daleč – do takrat pa le zagrizi v žemljo ne glede na to, kako trda je!

Postavi vprašanje Vsa vprašanja