Dobro napni možgane in vklopi fotografski spomin, tudi če ga nimaš. Si kdaj v zadnjih petih letih doživel/-a, da sta te na Šuštarskem mostu obkolili dve dvajset-in-nekaj-letnici, ena blond, druga temnolasa, ena s fotoaparatom, druga z roza blokcem, predvsem pa ena bolj glasna in evforična od druge?
Neeee, nista bili le simpatični dekleti iz sosednje ulice: to sva bili jaz in Tina T. – bivša cosmo blogerka! Pet let, vsak mesec okoli 17. na Šuštarju: ankete za Cosmo. O čem le sva mimoidoče nagovarjali? O seksu, jasno. Če me skleroza ne daje, sva za čisto prvo številko Cosma, davnega 2001, nič hudega sluteče fante spraševali o tem, ali bi spali z mamo in hčerko hkrati. Večina jih je odgovorila v duhu tega, da je dobro, da vse ostane v družini.
Od vseh najinih ciljev, navihanih, ambicioznih, pretencioznih idej, ki sva jih imeli vsaka zase; sama sem vmes štiri leta potovala po Tanzaniji, Keniji, Zambiji, Namibiji, Botsvani in si predstavljala, da bom režiserka pri National Geographicu; Tina je po pol leta preživljala v Italiji in bogsigavedi kje še; pa vendar sva na koncu prav medve, ena za drugo, postali blogerki Cosma. Če to ni res zanimivo naključje! Zgodila se nama je tisoč in ena prelomnica, ki bi naju lahko odfrcala daleč, daleč proč … pa naju ni.
Naključje??? Če vprašate mene, za takšne stvari obstaja čisto lepa beseda, reče pa se ji usoda. V tem primeru – kozmična usoda!
In kooončno se mi je ponudila priložnost, da bivši blogerki tule priznam, da obožujem vsako črko, ki jo napiše. Neznosno mi je všeč, kako uporablja znake na tipkovnici. Virtuozinja besed, pri kateri doživiš ljubezen na prvi stavek. Rada bi ji rekla še hvala, da me je pred uredništvom vedno zagovarjala, kadar sem zamujala s fotografijami – in nenazadnje se imam prav njej zahvaliti za usodno ‚brco v rit‘, da sem prvič razstavila svoje fotografije dve leti nazaj. Da sem končno dobila jajca. Ah, če bi vsakdo imel v ključnih trenutkih ob sebi nekoga takšnega, kot je Tina T.
In če kdo, potem ona ve to, da pri rubriki ‚po njegovo‘ v anketi o seksu ne bi bilo treba z vsakim simpatičnim sogovornikom o temi razpredati, kot da mislimo objavljati z njim glavni intervju. Če pa si ne morem pomagati! Preveč sem radovedna, kaj imajo fantje povedati. Neznosno me navdušujejo njihovi možgani. Boys – aj lajk. Tina me razume. Bolje: zaveda se, da je moje poslanstvo sila resna zadeva. Danes Šuštarski most, jutri Manhatten.
Fotke: Marta L. (razen te, na kateri sem s dvema Chippendalesoma: mi zamerite, ker se ne spomnim avtorja te fotografije?)
Novo na Metroplay: Tomi Meglič o globoki ustvarjalnosti, otroštvu in očetovstvu
