Večina nas je v potencialu jasnovidcev

Neka britanska študija je pokazala, da naj bi kar 85 odstotkov ljudi imelo večje ali manjše potenciale za razvoj jasnovidnosti.

17. 3. 2009

Ali če povemo malce drugače:

Odstotek je precej podoben tistemu o razširjenosti glasbenega posluha med ljudmi. Le okoli deset odstotkov ljudi naj bi se namreč že rodilo povsem brez posluha, drži pa, da jih je v to – čeravno zmotno - prepričanih še vsaj 20 odstotkov.

In čeprav večina ljudi po mnenju glasbenih strokovnjakov premore osnovni glasbeni posluh, pa vsi po vrsti dobro vemo, da ...

Ni vsak W. A. Mozart

Z vrojenim smislom za glasbeno ustvarjanje lahko v primeru jasnovidnosti potegnemo še druge nazorne paralele ...

Medtem ko se je tudi za povprečne dosežke v glasbi potrebno vsaj malce potruditi - vsi vemo, da goli posluh še ni dovolj in da je potrebno najmanj poznati in se naučiti kakšne pesmi ali dveh, njih izvedbo pa vsaj malce povaditi, pa je za nadpovprečne, če ne že vrhunske dosežke tudi to premalo. Za veličino je pač potreben še izdaten, redek talent - še raje pa kar ščepec še redkejše genijalnosti.

In če torej tudi v psihizmu velja, da bi okoli 85 do 90 odstotkov ljudi kaj lahko postalo povsem korektnih psihikov, bi bilo med njimi zares izjemnih le toliko, kot je izjemnih glasbenikov in pevcev glede na splošno populacijo. Saj veš! Vsak pač ne more biti Oto Pestner ali Boštjan Gombač ;)

Že z malo truda astro s.p.?

Dr. Chris Roe, profesor in raziskovalec iz Univerze v Northamtonu, ki je v seriji ponovljivih poskusov s študenti prostovoljci prišel do teh presenetljivih odkritij, ki pa jih še ni uradno obelodanil, je vendarle prepričan, da bi večina ljudi že z nekaj malega treninga lahko postali najmanj - prevedeno v slovenske razmere - kakšna Karin ali Danny (ki bi ju v ‘paralelnem’ svetu glasbe kaj lahko umestili na nivo Sanje Grohar, Damjana Murka in podobnih ‘zvezdic’ naše estrade).

In čeprav raziskava dr. Roa še zdaleč ni končana, so njegovi izsledki le zbudili pozornost nekaj posameznikov, med katerimi je celo kakšen ugleden akademik. Eden takšnih je profesor Brian Josephson, nobelov nagrajenec za fiziko.

In menda tudi ni trajalo dolgo, da se je za raziskovanja dr. Roa pričelo zanimati še obrambno ministrstvo. Znano je, da vojsko takšni fenomeni že od nekdaj nadvse zanimajo ...

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri