Discovery Channel o radovednosti: Kaže, da Slovence zelo zanima, kaj se zgodi po smrti!

Discovery Channel ugotavlja, da pri Slovencih prevladuje mnenje o nastanku vesolja z velikim pokom, največ radovednosti pa vzbujajo vprašanja: kaj se zgodi, ko umremo, kako bi lahko potovali skozi čas in ali obstajajo druge inteligentne oblike življenja v vesolju.

22. 9. 2011

V torek, 27. septembra, bo na programu Discovery Channel premierno predvajana nova oddaja Radovednost, v kateri ti bodo med drugim postregli z odgovori na zapletena vprašanja o nastanku vesolja, obstoju vzporednih vesolj, nastanku človeškega življenja, orgazmu, umetni inteligenci, pametnih robotih in prihodnosti našega planeta.

Pred oddajo izvedli raziskavo

Program Discovery Channel je pred pričetkom predvajanja oddaje v državah Jugovzhodne Evrope (Slovenija, Hrvaška, Srbija, Bolgarija, Romunija)  opravil raziskavo o vprašanjih, ki pri ljudeh vzbujajo največ radovednosti.

Ugotovitve o tem,  kako si razlagamo nastanek vesolja, konec sveta, vzroke za nasilje, željo po večnem življenju, posmrtno življenje in vlogo robotov v modernem svetu so zanimive.

Raziskavo je za Discovery Channel CEEMEA opravila raziskovalna marketinška agencija DaedalusMillwardBrown iz Bukarešte.

Potekala je med 19. avgustom in 2. septembrom 2011, in sicer v Sloveniji, Hrvaški, Bolgariji in Romuniji.

Raziskavo so izvedli s spletnimi vprašalniki, razen v Srbiji, kjer so jo opravili s telefonskimi intervjuji. Ugotovitve raziskave temeljijo na vzorcu 600 sodelujočih v Srbiji in Romuniji, 604 sodelujočih v Sloveniji in na Hrvaškem ter 651 sodelujočih v Bolgariji.

V vseh državah je bila raziskava opravljena na reprezentativnem vzorcu, na podlagi katerega lahko ugotovitve posplošimo na celotno populacijo v sodelujočih državah.

Slovence zelo zanima posmrtno!

Po ugotovitvah raziskave o radovednosti pri Slovencih najbolj vzbuja vprašanje, kaj se zgodi, ko umremo. To vprašanje je najbolj zanimivo tudi za Bolgare, Romune in Hrvate, medtem ko se Srbi bolj posvečajo vprašanju o smislu življenja.

Slovenci bolj verjamemo, da je vesolje nastalo z velikim pokom, kot pa, da ga je ustvaril bog, v kar so bolj prepričani Srbi in Romuni.

Slovenci in prebivalci ostalih držav verjamejo v obstoj nezemljanov. Prav tako je vsem skupno mnenje, da bo vzrok za konec sveta v prihodnosti velika naravna katastrofa.

Vzrok za to, da ljudje počnemo slabe stvari, je po mnenju Slovencev, Romunov in Bolgarov v načinu vzgoje in šolanja. Srbi menijo, da je vzroke potrebno poiskati v travmah, ki jo jih ljudje preživeli v preteklosti. Po prepričanju Hrvatov pa je vzrok v genetski nagnjenosti k slabim dejanjem.

NIhče si ne želi živeti večno!

V nobeni od držav, ki so sodelovale v raziskavi, si ljudje ne želijo živeti večno. Slovencem, Romunom in Srbom je dovolj že trenutna pričakovana življenjska doba, medtem ko bi Hrvati in Bolgari živeli dlje, od 100 do 200 let.

V nobeni od sodelujočih držav si ljudje ne predstavljajo, da bi lahko živeli, tako kot je nekoč živel jamski človek, ker smo postali preveč odvisni od modernih tehnologij. Slovenci, Hrvati, Romuni in Bolgari menijo, da ima uporaba robotov pozitiven vpliv na človeštvo, medtem ko Srbi menijo, da je uporaba robotov slaba, ker prispeva k večji nezaposlenosti ljudi.

Zanimivosti iz raziskave!

Najpomembnejše vprašanje: kaj se zgodi, ko umremo?

Rezultati raziskave so pokazali, da največ radovednosti ljudi v sodelujočih držav najbolj vzbujajo vprašanja: kaj se zgodi, ko umremo, kaj je smisel življenja in ali obstajajo druge inteligentne oblike življenja v vesolju. Nekoliko drugačen vrstni red je pri Srbih. Njih najbolj zanimajo vprašanja o smislu življenja, koncu sveta in inteligentnih civilizacijah na drugih planetih.

V Sloveniji odgovor na vprašanje kaj se zgodi, ko umremo najbolj zanima mlade med 18. in 24. letom oziroma 21 odstotkov anketirancev.

Potovanje skozi čas je vprašanje, ki vzbuja radovednost Slovencev med 25. in 54. letom z višjimi osebnimi dohodki oziroma slabih 17 odstotkov.

Druge inteligentne oblike življenja v vesolju zanimajo predvsem prebivalce Ljubljane in starejše od 45 let.

Kako je nastalo vesolje?

Slovenci, Hrvati in Bolgari bolj verjamemo, da je vesolje nastalo z velikim pokom, medtem ko so Srbi in Romuni bolj naklonjeni ideji, da je vesolje ustvaril bog. Med vsemi državami, ki so sodelovale v raziskavi, prav v Sloveniji najmanj ljudi verjame, da bi vesolje lahko ustvaril bog (13 odstotkov), več kot polovica pa jih je prepričana v pravilnost teorije velikega poka (53 odstotokov). Z znanstveno teorijo velikega poka so se bolj poistovetili anketiranci z višjimi dohodki, s teorijo, da je vesolje ustvaril bog pa mladi (18 - 24 let) z nizkimi mesečnimi dohodki.

V Romuniji in Bolgariji so ideji, da je svet ustvaril bog, bolj naklonjene ženske, moškim pa je bližje znanstvena teorija velikega poka.

Ali obstajajo nezemljani?

Večina anketirancev v državah verjame v obstoj nezemljanov. Več kot 50 odstotkov Slovencev je prepričanih v obstoj nezemljanov. 26,7 odstotkov sodelujočih v anketi je menilo, da smo bili z njimi v stiku, vendar je to skrito pred javnostjo. Slovenci so, poleg Srbov in Romunov, najbolj skeptični glede obstoja inteligentnih oblik življenja na drugih planetih. V Sloveniji več moških kot žensk verjame v obstoj nezemljanov.

Ali nas v prihodnosti čaka konec sveta?

Večina anketirancev iz vključenih držav se je strinjala, da bo do konca sveta najverjetneje prišlo zaradi naravne katastrofe. V to je prepričanih kar 36 odstotkov slovenskih anketirancev. Slovenci, Hrvati in Srbi pa bolj kot Bolgari in Romuni verjamejo, da bi konec sveta lahko povzročila človeška napaka, ki bi povzročila jedrsko katastrofo. Takšen scenarij se zdi verjeten 22 odstotkom Slovencev. Prebivalcev Srbije je bolj kot ostalih strah neozdravljivih bolezni, medtem ko jih izčrpanje naravnih virov ne skrbi toliko kot prebivalce ostalih držav. V Sloveniji so nad izrabo naravnih virov bolj zaskrbljeni starejši od 55 let, ki bolj verjamejo, da bi to lahko vodilo do konca sveta.

Zakaj se nekateri ljudje grdo vedejo do drugih?

55 odstotkov anketirancev meni, da je vzrok za nasilno in kriminalno vedenje v načinu vzgoje in šolanju ali genetski podvrženosti. Srbi menijo, da so bolj kot šolanje pomembne travmatične izkušnje v preteklosti. V slovenskem vzorcu so anketiranci bolj zastopali mnenje, da je vzrok za nasilje v preteklih travmatičnih izkušnjah, medtem ko so moški bili bolj naklonjeni genetskim dejavnikom.

Ali bi si želeli živeti večno?

Glede na rezultate raziskave si samo 2 od 10 prebivalcev sodelujočih držav želita živeti večno. Predvsem Srbi in Slovenci si po rezultatih raziskave ne želijo živeti večno. Slovenske ženske in starejši od 55 let si ne želijo življenja, ki bi bilo daljše od normalne življenjske dobe, medtem ko so moški bolj navdušeni nad tem, da bi živeli od 100 do 200 let ali večno.

Ali smo moderni ljudje sposobni živeti tako,  kot je nekoč živel jamski človek?

Večina vprašanih je menila, da se človeštvo ne more več vrniti k načinu življenja jamskega človeka, ker smo postali preveč odvisni od tehnologije in smo se tudi genetsko spremenili. Relativno večje število vprašanih Hrvatov in Bolgarov je sicer menilo, da bi se na življenjski stil jamskega človeka lahko privadili, če bi bili v to prisiljeni. V primerjavi z drugimi državami precej več Slovencev verjame, da bi ob vrnitvi k življenjskemu stilu jamskega človeka živeli veliko bolj zdravo. Takšnega mnenja je bilo v Sloveniji 31 odstotkov vprašanih.

Kako razvoj robotike vpliva na naše življenje?

Polovica sodelujočih v raziskavi je menila, da so roboti zelo uporabna moderna tehnologija. Relativno velik delež Srbov in Slovencev pa si deli mnenje, da uporaba robotov zmanjšuje število delovnih mest in posledično prispeva k visoki stopnji nezaposlenosti. Rezultati raziskave so pokazali, da je mnenje Slovencev glede uporabe robotov najbolj polarizirano. Večina moških, visoko izobraženi in tisti s srednjimi in visokimi dohodki, so uporabi robotov naklonjeni, medtem ko so mladi, manj izobraženi in ljudje z nizkimi dohodki bolj naklonjeni mnenju, da uporaba robotov povečuje nezaposlenost.

 

Slovenski vzorec

V spletni anketi je sodelovalo 604 anketirancev, 51 odstotkov moških in 49 odstotkov žensk. Delež anketirancev od 18 in 24 let je predstavljal 19,3 odstotka, od 25 do 34 let 20,5 odstotka, od 35 do 44 let 21,9 odstotka, od 45 do 54 let 23,7 odstotka, starejših od 55 let je bilo v anketi 14, 7 odstotkov. V anketi je sodelovalo 24,6 odstotkov anketirancev iz Ljubljane in 26 odstotkov iz Maribora, ostali sodelujoči so bili iz večjih slovenskih mest (Celje, Koper, Kranj, Novo mesto). 56,6 odstotkov anketirancev ima srednješolsko izobrazbo, 16,1 odstotka nizko izobrazbo, 27 odstotkov pa visoko.

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri