Svet brez denarja po zgledu Heidemarie Schwermer

Je brez denarja sploh mogoče živeti? Heidemarie Schwermer se je spraševala to isto, nato pa se nekega dne odločila in izvedla poseben eksperiment, ki naj bi sprva trajal leto dni, a je nato postal njen življenjski stil. Nadvse zanimiv življenjski stil ;)

Svet brez denarja po zgledu Heidemarie Schwermer (foto: profimedia) profimedia
22. 2. 2014

Heidermarie Schwermer je povsem običajna ženska.

Rodila se je leta 1924 v mestu Memel v nekdanji Vzhodni Prusiji. Med drugo svetovno vojno je z družino prebegnila v Nemčijo, kjer je odraščala. Dvajset let je delala kot učiteljica, kasneje pa tudi kot psihoterapevtka. Ima dva otroka in do dandanes že tri vnuke.

Marie pa je tudi ženska, ki je zaradi nezadovoljstva z obstoječim sistemom vrednot že leta 1994 ustanovila društvo 'Daj in vzemi', ki deluje po načelu menjave - danes znanem in razširjenem po celem svetu, tri leta kasneje pa naredila še korak dlje: razdala je vso svojo lastnino in zaživela povsem brez denarja.

Svojo zanimivo življenjsko zgodbo, vrednote in načela, ki so jo vodila do tako temeljite preobrazbe, je zapisala in izdala v avtobiografiji Čudežni svet brez denarja. Vsekakor branje, ki zna odpreti marsikatero srce in um.

Naj na tem mestu malce razkrijemo to nadvse zanimivo resnično zgodbo.

Dovolj je trpljenja!

V življenju človeka je v resnici težko določiti točko preloma in kasnejšega preboja na novo raven bivanja, zato gre verjeti osebnemu prepričanju dotičnega. In Marie je v zapisu svoje zgodbe to točko umestila v čas in prostor enega od seminarjev, ki se ga je udeležila. Šlo je za delavnico o angelih, ki ga je vodila Simone, in na katerem je bila Marie le ena od tridesetih udeleženk.

In kaj je bilo tako posebnega na tem seminarju?

  • 'Marie je imela čudovito srečanje s svojim angelom varuhom, ki se ji je predstavil kot Nataha, kar naj bi pomenilo 'rojena v veselju'. Agelovega sporočila ne zaznava kot na glas izgovorjene besede in njegove pojave ne kot vidne podobe. Ne, bolj gre za občutenje, prisotnost nečesa, česar prej ni zaznavala ali sploh ni opazila. Gre za občutenje nečesa, kar presega naše čutno zaznavanje in je kljub temu brezpogojno tam, ni ga mogoče zanikati. Nataha ni angle z belimi krili ali belo obleko, temveč prej ideja, misel, brezoblična, a vendarle prisotna in resnična.'

Srečanje je bilo tako izpolnjujoče, da je Marie tam in takrat obsedela na tleh in vzhičeno jokala. Prav srečanje z Nataho je za Marie pomenilo začetek povsem novega življenja. In prav Nataha, ki je v naslednjih dneh in tednih izzvala spremembe v njenem siceršnjem odnosu do ljudi in sveta, jo postavila tudi pred naslednji miselni izziv z vprašanjem:

  • 'Si lahko predstavljaš svet brez denarja?'

Po prvih odporih in celo ogorčenju, je sledil tehtnejši razmislek. Med tem premišljevanjem pa se je zgodila naslednja čudovita stvar:

  • 'Marie po radiu izve za vaško skupnost, ki se je znašla v stiski in se je nato sama rešila iz bede. Glavni razlog za stisko je bilo zaprtje velike tovarne, v kateri so bili zaposleni skoraj vsi vaščani. Brezposelnost je nenadoma narasla, nihče ni imel več denarja. In v hudih časih so se ljudje spomnili, kako je bilo v preteklosti. Namesto, da so usluge plačevali z denarjem, so jih poravnali z menjavo. Frizer je še naprej strigel lase in si tako prislužil druge usluge - lahko si je od nekoga izposodil avtomobil ali pri peku dobil zastonj kruh. Pek je bil deležen zdravniške oskrbe, zdravnik pa je za to dobil striženje.'

Marie je bila nad slišanim tako očarana, da se je pričela s temo pobliže uvkarjati in že kmalu se je pričel največji eksperiment njenega življenja.

Navdušenje, ki je nalezljivo!

Marie je kmalu zatem napisala časopisni članek o tem, kako si predstavlja način sobivanja ljudi in kako bi lahko deloval menjalni krog. Ker je očitno s svojim razmišljanjem zadela 'žebljico na glavico', poslej njen telefon ni nehal zvoniti. Krog ljudi, ki iščejo nove življenjske vzorce, se je nato podeseteril z vsakim kratkim filmom, ki ga je posnela, pa z vsakim nastopom v radijskih in televizijskih oddajah ter intervjujih za časopise.

In nekega dne napoči trenutek, ko se Marie odloči, da bo živela brez lastnega stanovanja. Razda vso svojo lastnino in se poda v pustolovščino svojega življenja.

  • 'Mariino prvo začasno bivališče stoji visoko nad mestnimi strehami in ima velikansko teraso, na kateri raste vse polno majhnih dreves in drugih rastlin.'

In vse je tako kot mora biti, dokler ...

  • 'Ko se hladilnik postopoma izprazni. Marie potrebuje nov vir hrane, saj ne namerava trpeti lakote. Njena ustvarjalnost ne pozna meja. Ko svojo prošnjo, naj ji prepustijo hrano, ki ji je potekel rok uporabe, ki je poškodovana in je ne morejo prodati, predstavi v trgovinah, se ne počuti kot beračica, saj ve, da utira pot za nekaj novega. V pogajanjih s trgovino z bio živili vstopijo v igro politični vidiki. Lastnik trgovine je vesel, da lahko podpre nekaj, kar ima smisel, in v prihodnosti mu odvečnega blaga ni treba več metati stran.'

Podpora Mariinemu novemu življenjskemu stilu postaja vse številčnejša. Pridružijo se ji tudi študentje, ki ji na razpolago ponudijo svoje prostore za morebitne sestanke, s pridruževanjem novih in novih članov v njen menjalni krog pa gibanje postaja vse močnejše in družbeno vplivnejše.

A čeprav se zdi, da gre Marie na njeni novi poti naravnost odlično, na kar opozarjajo tudi številna skoraj čudežna naključja, ki ji gredo vedno znova neverjetno na roko, njenega duhovnega zorenja in učenja v resnici ni nikoli konec.

Svoboda, da dajemo iz veselja

... in jemljemo tisto, kar resnično potrebujemo!

Ena njenih zanimivejših duhovnih lekcij, pred katero jo postavita življenje in Nataha, je npr. vaja iz jemanja:

  • 'Gostje iz sosednjega mesta, ki enkrat mesečno sodelujejo v menjalnem krogu, so s seboj prinesli kopico uporabnih stvari. Lastniki jih ne potrebujejo več, zato pa bodo nekomu drugemu prišle še kako prav. Nedeljska srečanja so medtem postala stalnica in vsi se jih veselijo. Tokrat Mariino pozornost pritegne čudovita dvodelna obleka, ki je videti draga in pravzaprav kot nova. Večkrat gre mimo nje, potipa blago in jo naposled tudi pomeri. Obleka je kot ulita, barva ji pristaja in nasploh je videti kot ustvarjena zanjo. Vsi jo občudujejo in bivša lastnica jo spodbuja, naj jo vzame. Ampak za Marie je to nemogoče. Takšnih dragih oblačil ni nosila niti v najboljših časih. Takšnega razkošja si preprosto nikoli ni privoščila, ni se ji zdelo potrebno ... a ko obleke tudi do večera nihče ne vzame in je še vedo na voljo, se spomni Natahinih besed, da se mora naučiti stvari preprosto vzeti.'

Marie se tako nauči vzeti in tudi v prihodnje poslej izbira zelo kakovostne izdelke, vendar nikoli več, kot v resnici potrebuje.

Prav v tej obleki je Marie nato nastopala na svojih številnih nastopih, na katere so jo vabili in vabili so jo tudi zunaj meja države.

Če se vse skupaj sliši kar malce prelepo, da bi bilo res, naj ne pozabimo omeniti, da je Marie s svojo lahkotnostjo naletela tudi na precejšnje odpore in celo obsojanja. Nekatri ji zato očitajo lahkomiselnost in nerealnost. Nataha ji v takšnih težki trenutkih samoizpraševanj prigovarja, naj ljudem ne zameri, če ne razumejo njenega početja. Konec koncev s svojim življenjskim stilom postavlja pod vprašaj običajne predstave o tem, kaj je pomembno, ljudi pa tako spravlja v negotovosti. Naj torej ne pozabi, da: 'Vizionarjeva pot nikoli ni preprosta. V preteklosti so takšne ljudi celo kamenjali in linčali.'

Na srečo za Marie, pa je za idejo, ki jo živi, na nek način že napočil čas, zato je takšna usoda zanjo vprašljiva. Nataha ji ob priliki to razloži kar takole:

  • 'Pomisli na iznajdbe zadnjih stoletij. Malone istočasno so se v različnih deželah pojavili podobni izumi. Tu in tam so koga obtožili plagiatorstva, čeprav se je ideja za iznajdbo porodila v njegovi glavi. Včasih pa se ideja razširi z bliskovito hitrostjo. To ima opraviti z morfičnimi polji in njihovo medsebojno povezanostjo. Kadar je določena ideja zrela za svet, se pojavi povsod naenkrat. In na ta način postaja svet zlagoma zrel tudi za odpravo denarja.'

Vse je del istega mozaika

Maria je bila v roku nekaj let po zaslugi svojih knjig, za katere je dobila bogate honorarje, a je zaslužek razdelila med ljudi, pa tudi nastope v dokumentarnih filmih že postala znana po celem svetu. Svoje ideje in razmišljanja pa do danes ni prenehala širiti. In ker je - bolj kot človek besed - človek dejanj, njeno sporočilo kot po 'čudežu' vedno znova pade na plodna tla.

  • 'Danes smo prišli do točke, ko postaja uničevanje okolja vse jasnejše in milijoni ljudi že gradijo nov svet, ki naj bi vodil v novo prihodnost. Na tem mestu bi lahko naštela, kaj vse že obstaja, kje ljudje čutijo odgovornost za drugačen odnos do razpoložljivih virov, kje namesto pohlepa in oblasti v ospredje stopa ljubezen, kje se ljudje medsebojno podpirajo in svojo lastnino nesebično delijo z drugimi. Na spletu in na knjižnem trgu je moč najti veliko takšnih primerov.'

'Daj in vzemi' je ena od idej, ki jo je z majhnim korakom - vseeno, v katero smer - mogoče uresničiti takoj. Vse, kar je potrebno storiti, je, da se prepustimo svoji ustvarjalnosti.

Knjiga Čudežni svet brez denarja, ki bo brez dvoma še marsikoga navdihnila, da bo zbral pogum in še enkrat razmislil o svojem življenju ter ugotovil, kako lahko pripomore k temu, da bo na našem planetu nastopila zlata doba, je izšla v Založbi Primus.

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri