Si zaljubljena do ušes in za nameček še nesrečno? To, da smo zaljubljeni, je znamenje naše potrebe po tem, da bi bili ljubljeni. Zaljubljenost je v tem pogledu nasprotje ljubezni.
Zaljubljeni osebi ni povsem vseeno, ali ima drugi delo, je zaposlen s svojo misijo, nekje preprosto uživa ali karkoli drugega: zaljubljenca zanima le to, da je drugi ob njem in neutrudno zadovoljuje njegovo potrebo po pozornosti.
V ta scenarij spadajo vprašanja kot:
- Me ljubiš?,
- Kako zelo?,
- Misliš name?,
- Si me želiš?,
- Me boš poklical?
In če drugi tega ne stori, so težave! Če torej misliš, da si blazno nesrečno zaljubljena, ker se drugi na tvoje želje ne odziva, kot bi si želela, si si v tem trenutku najbrž že malo ohladila glavo.
Ljubezen je drugačna
Čeprav se ljubezen običajno rodi iz zaljubljenosti (včasih pa tudi iz prijateljstva ali celo … ja, sovraštva), ni, da bi si človek zaradi nje pulil lase. Ko zares ljubiš, vse tragedije odpadejo, saj na prvo mesto stopi želja, da bi bilo ljubljeni osebi lepo (medtem ko zaljubljenca – bodi iskrena do sebe! – to sploh ne briga).
Nekaj zakonov, če želiš ohraniti duševni mir:
- 1. Nihče ne more in ne sme zahtevati od druge osebe, da bi ga ljubila. (Če nekdo od tebe izsiljuje ljubezen, gre za otročje obnašanje, a če si ti tista, se moraš zavedati, da je takšno obnašanje vir večne nesreče.)
- 2. Nihče si ne sme in ne more lastiti nikogar. Ljudje niso naša last.
- 3. Nikogar na svetu ni, ki bi te lahko prizadel – prizadeneš lahko samo sama sebe. (Seveda je s tem mišljeno psihično trpljenje. Naše trpljenje je zgolj rezultat naše interpretacije dogodkov, in ne njihova objektivna posledica.
Če trpimo, ker nam je nekdo rekel to in naredil ono, odgovornost ni na strani tiste ‘barabe’, ampak naša, saj tega nismo sposobni predelati.)
Tina Torelli
iz rubrike cosmo vikend duhovno
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja
