V kino prihaja Legenda o Herkulu

Iz slikovitih povedk iz antične grške mitologije, v katerih se spopadajo smrtniki in bogovi, prihaja Legenda o Herkulu, ki na novo naslikava izvor junakovih korenin in se njegove nezemeljske in legendarne zgodovine loteva s stališča mladeniča, ki se spopada z lastno usodo.

23. 1. 2014

Kraljica Alkmena, ki si obupno prizadeva svoje ljudstvo osvoboditi izpod tiranije svojega maščevalnega soproga in v deželo vnesti mir, za pomoč moli k bogovom. Kmalu povije Herkula, sina boga vojne Zevsa. Otrokovo poreklo ostane skrivnost in kralj Amfitrion nezakonitega sina zaničuje; raje ima starejšega Ifikla.

V mladih letih se Herkul zaljubi v prelepo Hebe, a ju razdvoji naznanitev njegovega očeta, da bo princeso omožil Ifikel. Med načrtovanim pobegom, da bi se poročila, Herkula zajame kraljeva straža; mladeniča pošljejo v vojno, kjer naj bi ga doletela smrt. Herkul uide smrti in se spajdaši soborcem Sotirisom, s katerim se poda osvoboditi kraljestvo izpod Amfitrionovega jarma, izpuliti svojo pravo ljubezen iz bratovih krempljev in zasesti svoje mesto med največjimi grškimi junaki.

V naslovni vlogi v tej napeti pustolovščini, ki junakove na splošno opevane nadnaravne sposobnosti in junaštvo zasidra v njegovi človečnosti, igra Kellan Lutz, pridružili pa so se mu še Liam McIntyre, Gaia Weiss, Liam Garrigan, Roxanne McKee, Scott Adkins in Rade Šerbedžija.

Režiral je Renny Harlin.

»Kot otrok sem se blazno navduševal nad zgodovino, sploh nad zgodovino antične Grčije,« pravi režiser.

»Spominjam se, da me je v šoli med poukom zgodovine tako pritegnila mitologija, da sem skiciral vsa orožja, ki so jih uporabljali, in različne arhitekturne podrobnosti. Čisto me je potegnilo v vizijo njihovega sveta.«

Prav njegova radovednost in navdušenje nad grško mitologijo sta vodilna sila projekta, ki ga sam opisuje kot »neverjetno izpopolnjujoča izkušnja« – izkušnja, ki uresničuje njegova sanjarjenja, da združi svoje otroške vizije z elementi iz svojih najljubših filmov in literature.

Tudi scenarista Seana Hooda in Daniela Giata je k projektu pritegnila zloglasna zgodba o tem polbogu: »Starodavna zgodba o boju med usodo in lastno voljo; med odgovornostjo človeštvu in lastnimi željami,« pravi Giat.

»Je Herkulova vnaprej napovedana usoda rešitelja svojega ljudstva in domovine bolj pomembna kot želja in potreba po ljubezni? Lahko za življenja izpolni obe nalogi? Ta vprašanja poganjajo dramo.«

Harlin ni želel zgolj ponavljati enih in istih mitov, temveč ponuditi nov pogled na osebo:

»Ljudje si Herkula že predstavljalo kot ogromnega mišičnjaka, ki naloge opravlja z nadnaravnimi sposobnostmi. Jaz sem hotel proč od tega in ga predstaviti kot mladeniča, ki se bojuje z lastno identiteto,« razlaga; Hood pa je zgodbo začel pisati z mislijo na glavnega negativca, Herkulovega očima:

»V prvem dejanju imamo krutega in sumničavega očeta, mater s skrivnostjo, sovražna si brata, iztrgane ljubezni in izgnanega junaka. Gre za nekakšno kombinacijo grške tragedije in drame o nefunkcionalni družini.«

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri