S projektom Botrstvo pomagali že več kot 2500 otrokom!

Projekt Botrstva Zveze prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje, ki je z medijsko podporo Vala 202 preraslo skoraj na raven družbenega gibanja, je doslej zbral več kot 1.300.000 evrov. S tem denarjem so učinkovito pomagali več kot 2500 otrokom in družinam.

29. 8. 2013

Pobudniki in izvajalci projekta Botrstvo so na novinarski konferenci podrobneje predstavili tako projekt kot zbrana sredstva in donacije, v nadaljevanju pa tudi opozorili na  vse večjo socialno izključenost in revščino v Sloveniji.

Ker v Sloveniji pod pragom revščine živi že 13,6 % prebivalstva, predstavniki projekta Botrstvo pozivajo državo, da odpravi izjemno škodljive posledice socialne zakonodaje, hvaležni pa so tudi slehernemu botru, donatorju in drugim dobrim ljudem, ki so omogočili neposredno pomoč tako številnim otrokom.

Izjemen odziv javnosti je presenetil vse!

Botrstvo & Val 202!

Projekt Botrstvo je nastal na pobudo Milene Štular in Anite Ogulin, svojo pravo odmevnost pa je dobil v sodelovanju z nacionalnim radijskim programom, Valom 202, saj je v domove Slovenije prenesel resnične in osebne stiske otrok.

Milena Štular, pobudnica in nadzornica projekta, je nad odzivom in rezultati presenečena:

  • »Ko smo snovali projekt Botrstva, si nismo predstavljali, da pa bomo dosegli tak odziv in posluh tako številnih donatorjev in botrov. Hvaležni smo vsakomur, ki na tak ali drugačen način pomaga in sodeluje pri projektu.  Otroci postanejo del projekta šele takrat,  ko njihovi skrbniki priložijo tako odločbe centrov za socialno delo kot tudi posebno potrdilo verodostojne osebe, ki jamči za resničnost opisanih razmer, v katerih živi otrok. Tako lahko zagotovimo, da gre denar v celoti v prave roke.  Projekt je izjemno transparenten, do zadnjega evra. Ima pa seveda  tudi svoje stroške – bančne provizije , poštne in transportne stroške, razvoj in nemoteno delovanje podpornega informacijskega sistema, strošek za pisarniški material in telefone. In potrebno je tudi zagotoviti ljudi, ki to dejansko operativno in strokovno  izvajajo, saj gre za ravnanje z občutljivimi osebnimi podatki. Za projekt je tako zaposlena ena oseba, ima pa tudi občasno študentsko pomoč. Vsi drugi, in teh je kar nekaj, pa vso pomoč namenjajo brezplačno in prostovoljno. Tako stroški za  operativno izvajanja projekta znašajo le  6 % donacij. Prav vsi stroški projekta so  v celoti plačani izključno iz sredstev, ki jih v sklad nakažejo Donatorji meseca na Valu 202. Vsa nakazila, namenjena družinam in otrokom, pa so v celoti in brez slehernega odbitka  porabljena za izboljšanje njihovih življenj. Donacije za družine, predstavljene v zgodbah Vala 202, pa se za vsako družino individualno  zbirajo s posebno sklicno številko. Zbrana sredstva pa niso nakazana neposredno družinam, ampak so v dogovoru z družno premišljeno in načrtovano porabljena za poravnavo zapadlih dolgov ali najnujnejše potrebe.«

K odmevnosti projekta pa so zagotovo pripomogli tudi mediji, še posebej 2. program nacionalnega radia,  Val 202.

Mirko Štular, odgovorni urednik 2. programa Radia Slovenije, Vala 202, je predvsem poudaril, da je projekt že po enem letu skupnega sodelovanja prerasel okvirje programske vsebine in postal neke vrste družbeno gibanje kot protiutež socialni izključenosti otrok.

  • »Ne glede na žgočo problematiko sprva nismo pričakovali ne tako številnega in ne tako intenzivnega odziva javnosti, donatorjev, medijev, partnerjev. Želeli smo prispevati drugače kot zgolj s poročanjem, želeli smo dejavno soustvarjati projekt in preseči okvirje posamičnih humanitarnih akcij ad hoc z zbiranjem prispevkov, kakršne smo izvedli že velikokrat prej, predvsem pa s projektom poskušamo doseči trajnejši učinek. Naš cilj je bil in ostaja revščino in socialno izključenost postaviti bistveno višje na agendi politike, politikov in socialnih ustanov. Javno debato o teh vprašanjih želimo spraviti v vse pore družbe in vsem še naprej kazati njeno ogledalo, čeprav slika ni lepa. Tako med drugim razumemo poslanstvo javnega nacionalnega radia, kakršen je Val 202.«

Vse hujšo revščino najbolj občutijo prav otroci.  In to zelo dobro vedo predstavniki Zveze prijateljev mladine Slovenije.

»Glede na zgodbe našega vsakdana lahko mirno zatrdim, da Slovenija ni več socialna država. Projekt Botrstva je res združil ljudi v dobrem in za dobro otrok. Seveda gre za to zahvala, iskrena zahvala slehernemu donatorju, botru ali prostovoljcu. Hkrati pa je pokazatelj,  kako slabo skrbi naša država za  socialno najšibkejše, za  otroke, mlade – družine, ki so se nič krivi, še manj dolžni znašli v revščini, socialni izključenosti, da ne naštevam naprej.  Menim, da ni dopustno eksistencialne in življenjske usode vse več ljudi prepuščati civilni družbi in dobrim ljudem. Država mora opraviti svojo vlogo. In sedaj je čas, da v spremembe socialne zakonodaje vrnemo tiste elemente socialne zaščite, ki so veljali do začetka leta 2012. In  upam, da bodo pripravljavci novega socialnega zakona to upoštevali v večji meri kot kažejo njihove prve napovedi. Revščina ne sme biti več stigma, postati mora izziv države in družbe, da spreminjamo stanje. Ker ga lahko. Ker ne bi smeli poznati stavka »ni mogoče«. Čisto vse je mogoče. Mi bomo tudi v prihodnje pomagali najšibkejšim. Združevali dobro, kot dokazujemo združeni v projektu Botrstvo v Sloveniji,«  pa je odločna Anita Ogulin, sekretarka Zveze prijateljev mladine Ljubljana Moste – Polje.

botrstvo

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri