Izleti za konec tedna: ideje za tematska doživetja!

Naj bo lep poletni dan ali zimska zmrzal, konec tedna mnoge po napornem delovnem tednu zasrbijo pete. Popotniškega duha boš sama, v dvoje ali z bližnjimi nahranila z izleti in prijetnimi pohajkovanji po majhni, a očarljivi in razgibani Sloveniji.

Izleti za konec tedna: ideje za tematska doživetja! (foto: shutterstock) shutterstock
3. 7. 2013

"... redkokje boste tako blizu doma našli toliko slikovitih ruševin starih utrdb, domovanj in križpotij, tolik prečudovitih gozdnih pešpoti, ki vas bodo čez hribe vodile do razgleda nad toliko čudovitimi dolinami; toliko srednjeveških mestnih jeder, toliko etnoloških zbirk, toliko prireditev, toliko različnih jedi in toliko zgodb. Lahko da boste med posedanjem pod lipo na vrhu poseke in opazovanjem pokrajine pod sabo dobili občutek, da ste se izgubili v času: da se stvari že stoletja niso spremenile," lahko beremo v uvodu Nine Arlič, avtorice čudovite knjižne novosti 52 izletov - Tematska doživetja za čisto vsak konec tedna v letu.

Ker ne gre za knjigo, v kateri bi zgolj našla seznam krajev, ki bi si jih morala ogledati, da bi se počutila popotniško, ampak gre za lepo pregledno in izčrpno izletniško biblijo, ki te poduči o najprimernejših letnih časih in mesecih za obisk določene izletniške destinacije, opiše težavnost poti, ti priročno namigne nekaj predlogov za prenočitev in krepčilni obrok v domačih gostilnah in ti predstavi nekaj krajevnih posebnosti.

Glavno poslanstvo, pa tudi rdeča nit knjige pa je zagotovo zares prisrčno vabilo na izlet.

In naj te na enega od njih tudi zvabimo.

Tvoj nepozabni izlet!

Po sledeh izjemnih dreves

Za prvi (lahko pa bi bil seveda tudi zadnji) julijski vikend te Nina Arlič vabi na prav poseben pustolovski izlet, pot pa bo tokrat pomembnejša od cilja. Ti bo uspelo najti vsa ta izjemna drevesa?

  • "Izjemnost dreves lahko določamo z različnimi merili. Včasih so zanimiva zaradi kraja, kjer rastejo, videza, celo zaradi tega, ker jih je poznal nekdo, ki ga cenimo (recimo lipa v Vrbi). Takoj ko si človek začne delati seznam dreves, ki jih želi pokazati otrokom in prijateljem, odkriva nova in nova."

hrastTrajanja izleta: ker se pot lahko nepričakovano podaljša, si za to pustolovščino rezerviraj dva ali tri dni, najbolje torej enega od julijskih koncev tedna.

Težavnost: veliko vožnje in hoje.

Nujna oprema: nekaj priprav z dobrim zemljevidom, pohodniška oprema. Začeti je potrebno zgodaj, saj je vožnja dolgotrajna in utrdljiva. Na pot vzemite nekaj prigrizkov, da bodo potešili najhujšo lakoto, ko v bližini ne bo gostišča, in dovolj tekočine.

Izjemna drevesa, ki jih gre poiskati:

  • Hrast oplutnik pri Danah: to je verjetno eno od najzanimivejših in najbolj 'izmuzljivih' dreves pri nas. Ta hrast je menda v Sloveniji le na štirih ali celo le še treh lokacijah, in mnogi se trudijo, da bi to številko povečali. No, eden od njih stoji blizu Dan pri Divači. Do njega pelje gozdna pot med Danami in Podgradom pri Vremah (ki sta približno 7 km narazen).
  • Najdebelejši oreh v Kočevski Reki: tega bo povsem preprosto najti, saj stoji sredi naselja. Visok je 15 m, njegov obseg pa znaša 434 cm. Preveri, kako dolge roke imaš ;)
  • Nujčev hrast v Gregovcah: t.i. 'orjak ob Sotli'. Na domačiji Balonovih (Nujčevih) so tako ponosni nanj, da ga imajo tudi na etiketi svojega šardoneja. Obseg debla tega velikana je skoraj 8 m, drevo pa je visoko 29 m. To čudovito drevo je tudi pravo malo kraljestvo različnih bioloških vrst, še posebej hrastovega kozlička (pozor, luknjice!), katerega samica leže jajčeca le v hrastov les, ki je pri nas zaščiten.
  • Gašperjev kostanj pri Radečah se ponaša z obsegom 11,71 m in velja za najdebeljši domači kostanj pri nas. Stoji na dvorišču domačije Gašperja Kiška v Močilnem 26, ki je iz Radeč oddaljena 6 km proti jugozahodu.
  • Hincejeva sekvoja pri Ptuju: sekvoje so med največjimi drevesi na našem planetu. K nam so prišle v 19. stoletju iz Severne Amerike, kjer zrastejo celo do višine 50 m. Hincejeva sekvoja, ki raste pred Hincejevo vilo v Orešju pri Ptuju, je visoka 43,5 m.
  • Najevska lipa pri Črni na Koroškem: je največja oziroma najdebeleša lipa v Sloveniji. Pravzaprav gre za lipovec in to deblo, ki je sestavljeno iz sedmih skupaj zraščenih dreves. Menda jih je zasadil turški vojskovodja, da je podnje skril zaklad, po katerega pa se ni nikoli vrnil, ker ga je prehitro pregnal kralj Matjaž. Zraven so ruševine domačije, ki so jo požgali Nemci in staaaaro kužno znamenje, še iz leta 1222.
  • Plesnikov brest in Logarjeva lipa v Logarski dolini: govorimo torej o najlepšem slovenskem brestu, ki šteje častitljivih 200 let in je pravi orjak, saj meni njegov obseg več kot 400 cm. Logarjeva lipa pa stoji na začetku Logarske doline; to je tista iz zimzelenega reklamnega spota Slovenija, moja dežela.
  • Glavarjeva in Turška lipa v Komendi: iz Logarske doline do Jezerskega bomo za vožnjo sicer porabili kar nekaj časa, a pri tem pridobimo tudi čudovit razgled. Med potjo se je vredno ustaviti v Komendi, kjer stojita Glavarjeva in Turška lipa. Pravzaprav rastejo v bližini cerkvice sv. Petra že tri lipe: velika Glavarjeva, razčesnjena Turška in mlada lipica, zasajena ob osamosvojitvi Slovenije.
  • Močnikova lipa na Jezerskem: ta mogočna orjakinja bdi nad domačijo Močnikovih. Z dobrimi 7 m okoli debla je že praktično del družine, njene starosti pa ne poznamo, saj gospodar ne dovoli, da bi se vanj zvrtalo luknjo za odmero. Na Jezerskem, kjer so vasice redko posejane, takim lipam ne rečejo 'vaške', temveč 'hišne' lipe.
  • Stara vaška lipa v Žiganji vasi: stoji slabo uro vožnje proti Tržiču v Žiganji vasi. Bojda jo je posadil vaški ustanovitelj, grof Žiga. Ker vsi vaščani vedo, za katero drevo gre, je ne bo težko najti. Pred njo se vsak prvi in tretji petek v mesecu, razen med poletnimi počitnicami, ustavlja potujoča knjižnica. Nekaj posebnega je predvsem zato, ker je v njenem votlem deblu lestev, po kateri se lahko povzpnemo v krošnjo.
  • Zejčarjev kostanj v Škofji loki: od lip nazaj h kostanjem v Škofjo loko. Zejčarjev kostanj je velikansko drevo v družbi drugih orjakov, sam pa ima obseg skoraj 10 m. Star je več kot 200 let in je visok 27 metrov. Njegov prsni premer znaša mogočnih 316 cm. Strela ga je razčesnila, tako da ima zdaj malce skuštrano krošnjo.
  • Lipa v Rutu: ta starodavna votla lipa je že precej v letih in veliko njenega lesa je že mrtvega, a še vedno ni zrela za požaganje. Kako zelo stara je v resnici, je težko dokazati, govori pa se, da je morda stara celo 800 let (čeravno indici kažejo, da je bila zasajena, ko so postavili bližnjo cerkvico, torej pred 650 leti). V 13. stoletju naj bi pod lipo vaški rihtar s sabljo razsojal spore med vaščani, zaradi česar je drevo postalo simbol Ruta (čeravno lipa simbolizira prijateljstvo in dobre, poštene odnose). P.S. Mimo Ruta poteka Evropska pešpot E7.
  • Kačasta smreka Pr'Cencevih v Logu: kačasta ali kačja smreka morda ni največja, najdebeljša ali najstarejša, je pa nekaj posebnega zato, ker je redka. Njene veje se nenavadno zvijajo okoli debla, in to visoko. Morda je ravno prav, da se pot iskanja izjemnih dreves konča prav s tem redkim drevesom. Kačasta smreka Pr'Cencevih je sicer visoka 18 m in omenjena že 1833, botanično pa je dobila ime 1853: Picea abies f. virgata.

Za še več idej za izlete po Sloveniji!

izleti po SlovenijiVse detaljne informacije o tem, kako jih iskati, kje prenočiti in kaj dobrega pomalicati si lahko prebereš v knjigi 52 izletov, ki ima v tekočem mesecu zate v načrtu še Semiško ohcet, obisk Dnevov piva in cvetja v Laškem in izlet po sledeh soške fronte.

Vseh 52 idej za poučne, izvirne in zabavne tematske izlete po Sloveniji v vsakem vremenu, vseh letnih časih in vseh težavnostnih stopenj boš našla v knjigi 52 izletov.

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri