ZPS o davku na sladkane brezalkoholne pijače

20. 11. 2014
ZPS o davku na sladkane brezalkoholne pijače (foto: profimedia)
profimedia

ZPS sicer podpira sprejem zakona o davku na brezalkoholne pijače z vsebnostjo dodanega sladkorja oz. sladil – a se jim zgolj ta ukrep ne zdi dovolj!

Delež čezmerno težkih in debelih otrok ter mladostnikov narašča, a krivcev za stanje, ki kar kliče po takojšnjem ukrepanju, je več.

Vse bolj agresivno trženje živil z nezdravim prehranskim profilom, nezadostno informiranje ter osveščanje potrošnikov, široka dostopnost in kupna moč.

Brezalkoholne pijače z veliko vsebnostjo dodanega sladkorja oz. sladil, so cenovno dostopne, saj je liter takšne pijače praviloma cenejši od litra mleka ali navadnega tekočega jogurta.

Le izobražen in dobro ozaveščen potrošnik lahko udejanja svojo pravico do izbire za zdravo prehranjevanje oz. zdrav življenjski slog, opozarjajo na ZPS.

Na ZPS poudarjajo, da prav nižja kupna moč ter prenizka osveščenost potrošnikov praviloma vodita v manj zdrave izbire živil in pijač. Zato je poleg uvedbe predlaganega zakona, potrebno uvesti permanentno izobraževanje in osveščanje potrošnikov o potencialnih nevarnostih za njihovo zdravje ob uživanju (pre)sladkih pijač in na splošno ob nezdravem prehranjevanju. Te vsebine morajo najti prostor že v vrtcih, slediti pa jim morajo tudi vzorci prehranjevanja v šolah.

»Prepričani smo, da sistem ni učinkovit, če niso vsi deležniki usmerjeni v isti cilj, če na primer otroke učimo, da naj jih odžeja voda, ponudimo pa jim močno sladkan čaj, sadni nektar in podobne sladke napitke,« izpostavlja Marjana Peterman iz Zveze potrošnikov Slovenije.

Problem je tu!

Pred problemom čezmerno hranjenih in debelih otrok oz. mladostnikov si ne smemo zatiskati oči.

»Čezmerna hranjenost in debelost mladostnikov vplivata na slabšo kakovost življenja, dvigujete verjetnosti pojava različnih nenalezljivih bolezni (npr. bolezni srca in ožilja, sladkorne bolezni tipa II., nekaterih vrst raka, arterijske hipertenzije, dislipidemije, metabolnega sindroma, ortopedskih problemov)," je opozorila Marjana Peterman iz Zveze potrošnikov Slovenije in dodala:

"Vzgoja mladih v odgovorne in osveščene potrošnike, s pozitivno samopodobo, je naložba v prihodnost, saj nezdrave prehranske navade v mladosti, predstavljajo tveganje za debelost v odrasli dobi z vsemi njenimi posledicami."

Osveščanje kot ključ!

ZPS predlaga, da se polovico sredstev, zbranih iz predlagane višje obdavčitve, za katero se zavzemajo že od leta 2009, nameni za akcije osveščanja, spodbujanja in subvencioniranja zdravega načina življenja (politike javnega zdravja).

»Prepričani so, da z uvedbo predlaganega davka lahko dosežemo vrsto pozitivnih učinkov, torej ne zajezimo le kratkoročnega zmanjšanja uživanja tovrstnih pijač, kjer so po aktualnih raziskavah naši mladostniki v samem evropskem vrhu, ampak dolgoročno vplivamo na oblikovanje bolj zdravih prehranjevalnih navad oz. širše spodbujanju zdravega, aktivnega življenjskega sloga. To je najbolje naložen denar in najboljša preventiva pred boleznimi sodobnega časa, kot so debelost otrok in posledično sladkorna bolezen tipa 2 ter bolezni srca in ožilja. A le pod pogojem, da bodo sredstva namensko porabljena in da se bodo tem ukrepom pridružili še drugi, z istim ciljem.«

Odprto pismo!

Potrošniške organizacije po vsem svetu so skupaj z našo krovno svetovno organizacijo CI ( Consumers International) pripravile odprto pismo generalnemu direktorju WHO in FAO , namenjeno obravnavi na konferenci: International Conference on Nutrition (ICN2) preteklo sredo.

»Želimo si, da WHO in njene članice, tudi Slovenija, upoštevajo naša priporočila, Recommendations towards a Global Convention to pretect and promote healthy diets, kot pomemben korak k obvladovanju epidemije debelosti na svetu,« je izpostavila Marjana Peterman in dodala: »ZPS skupaj s številni potrošniškimi organizacijami pri kampanjah za spodbujanje zdravega prehranjevanja sodeluje že od leta 1996.«

Več o tej temi tudi na www.veskajes.si in www.zps.si

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja