"Ali je že prepozno?" se sprašuje.
"Z možem se nisva nikoli zaljubila. Spoznala sva se preko posla in ker sva se tu zares dobro ujela, sva kar spontano prešla v zvezo.
Zgodilo se je na poslovni poti, čisto naravno, brez metuljčkov ali velikih besed in dejanj. Zdaj sva skupaj že 25 let.
Zadnja leta sicer vsak od naju živi po svoje in si dovoliva zakonsko svobodo, kar pomeni, da nihče od naju ne sitnari. Sicer si nisva nikoli zares postavila pravil ali povedala, kaj pričakujeva drug od drugega, kar nekako sva se sporazumela brez besed.
Mož je do mene spoštljiv in vljuden, a ravno zato, ker se ne pogovarjava o najinem odnosu, ne vem, kaj vse on počne, ko me ni.
Od kolegov slišim, da jih zdaj mikajo mlajše, a da preveč stanejo, vendar ima moj mož dovolj, je preskrbljen, tako da mu to verjetno ne bi bila ovira.
Sama trenutno nimam zveze poleg moža, a sem nekako prazna in naveličana tega načina. Rada bi doživela še kaj, preden ostarim.
Pred časom sem se vpisala na tečaje, kjer se učim duhovnih vaj. Vse bolj spoznavam, da živiva življenje, ki to ni. Imava vse, a ni tistega pravega občutka. Da nekomu pripadam. Možu sem omenila razhod, in se strinja. Kot bi šel v trgovino po kruh. Takoj je bil za.
Otrok skupnih nimava, jaz imam enega od prej. Ne vem. Počutim se samo. In sploh ne vem, s kom sem toliko let živela.
Mogoče naju je najina svoboda uničila.
Ne vem več, ali sem sploh še sposobna biti v normalni zvezi z normalnim načinom življenja. /.../ Ali je že prepozno? Naju je udobje uničilo?" piše Slovenka.
Odvetnica za ločitve razkriva: Moški s TEM poklicem so najhujši možje (ufff!)
"Mora biti kar šok, da tole ugotoviš po toliko letih mrtvaštva. Bolje pozno, kot nikoli. Ne vem, o kakšni coni udobja govoriš, temu, da živiš z mrličem in si sam mrlič, je težko reči življenje.
Prvič v življenju raziskuješ sama sebe, le nadaljuj v tej smeri. Kmalu boš videla, da je življenje veliko boljše živeti, čeprav pride z občasnimi slabimi trenutki. Ni mavrice brez dežja, a za lepoto marvice se splača biti moker," ji je na srce položil nekdo.
Kako bi ji pa ti svetovala?
Zapis je bil objavljen tukaj.
"Pričakovala sem prikupnega dojenčka, a ko so mi ga pokazali, sem zavpila: 'Kaj, hudiča, je to?'"
(resnična zgodba)
Novo na Metroplay: Tomi Meglič o globoki ustvarjalnosti, otroštvu in očetovstvu
){kind=link}