To se dogaja na drugi strani bolečega boja z neplodnostjo. 😞
Angleška novinarka Cosmopolitana, Eve Webster, se je pogovarjala s tremi različnimi ženskami, ki so se odločile za darovanje svojih jajčec, da bi pomagale mladim parom pri ustvarjanju družine.
Tole je povedala: "V zadnjih nekaj mesecih se je moj Instagram iz reklam modnih trgovin počasi spremenil v oglase o darovanju jajčec, za katera ponujajo plačilo."
"Običajno sem komajda pozorna na to, kaj mi oglasi na družbenih omrežjih vsiljujejo, toda ponavljajoče objave, ki me pozivajo, naj postanem darovalka spolnih celic, so vplivale na moje razmišljanje: 'Bi to res lahko naredila?'," se je spraševala Eve.
Ugotovila je, da so se mnoge ženske spraševale enako in se nekatere tudi odzvale na oglase. To so njihove (zelo različne) zgodbe, ki te bodo presenetile.
#1
Pred tremi leti se je Izzie, 29, prav tako zamislila, ko je slišala znanko razpravljati o svoji izkušnji z darovanjem. "Imela je res pozitivno izkušnjo in ker sva si zelo podobni, sem pomislila, da bi lahko tudi jaz naredila enako."
Ko je na spletu prebirala bloge, ki so jih napisali darovalci, je hitro odkrila, da bo kot otrok staršev različnih ras, morda še bolj zanimiva in povpraševanje po njenih jajčecih še posebej veliko zaradi pomanjkanja nebelih darovalk.
»V promocijskem gradivu je bilo redko videti koga, ki je izgledal kot jaz, in všeč mi je bila ideja, da lahko družini pomagam imeti otroka, ki je podoben njim,« je pojasnila Izzie.
Izzie pravi, da je imela na svoji kliniki (Center za reproduktivno medicino v Bristolu) tako pozitivno izkušnjo, da je dve leti kasneje ponovno darovala. Posebej je cenila jasno komunikacijo in to, da je morala opraviti temeljite preiskave o primernosti za darovanje.
EKSKLUZIVNO: Ta priljubljena znana Slovenka pravkar naznanila nosečnost (čestitkeeeeee!)
Darovalci namreč opravijo stroge zdravstvene preglede, s katerimi testirajo njihovo kri, urin in rezervo jajčnikov ter pregledajo njihovo družinsko anamnezo.
Donatorji imajo tudi termin za svetovanje o čustvenih in pravnih posledicah darovanja. Razpravlja se o številnih temah: od čustev darovalca do materinstva do tega, kaj ga motivira za darovanje. Pokazali so ji zloženke, napisane za otroke, ki so bili spočeti z darovanjem, o tem, kako so prišli na svet.
"Mamica in očka sta želela imeti otroka, a sta potrebovala malo pomoči'," je zloženke v šali pojasnila Izzie.
V Veliki Britaniji od leta 2005 darovalci spolnih celic niso več anonimni – kar pomeni, da bo otrok, spočet z donacijo, ko bo dopolnil osemnajst let, dobil dostop do imena in kontaktnih podatkov svoje biološke matere.
Leto dni po drugi donaciji je Izzie še vedno zadovoljna s svojo odločitvijo; ve, da sta se do zdaj z njenimi jajčeci rodila deklica in fantek, in čeprav je navdušena, da je pomagala družini, ne čuti nobene prave povezave z otroki.
»Če se donator zelo zlahka naveže, bi morda lahko obžaloval darovanje,« pravi Izzie. "Ne smeš biti ravno hladna oseba, ampak moraš vseeno ohraniti nepristranski in realen pogled na to, kaj darovanje jajčec dejansko pomeni."
#2
Nimajo pa vsi tako pozitivne izkušnje ...
Darovanje je dolgotrajen, invaziven in potencialno nevaren postopek z razmeroma nizkim nadomestilom, saj je v Združenem kraljestvu nezakonito prodajati dele svojega telesa. Tukaj darovalci dobijo nadomestilo do 750 funtov za njihov 'čas', sama jajca pa dobijo iz 'dobrodelnosti'. Medtem lahko v ZDA ženske prejmejo tudi 50.000 dolarjev. Seveda to spremeni nekatere dejavnike, ki ženske motivirajo k darovanju.
Liz, Američanka, stara 43 let, je šla skozi tri cikle darovanja sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja, ko je njeni materi grozila deložacija.
»Na to sem najprej pomislila, potem ko sem videla oglas v študentski reviji. Nisem se odzvala na cvetoče podobe, ki so mi govorile, da bom z darovanjem jajčec postala "angel". Motiviral me je izključno denar, saj sem bila obupana,« je odkrito priznala.
"Med ginekološkim pregledom sem po nesreči doživela vrhunec" (resnična zgodba)
Dvajset let pozneje Liz svojo odločitev obžaluje, nenazadnje tudi zato, ker je prepričana, da je to prispevalo k premalo razviti in aktivni ščitnici. Bistveno pa je, da je druga ključna razlika med Združenim kraljestvom in ZDA ta, da so po besedah Liz na donatorje izvajani pritiski, naj darujejo anonimno. Lizine donacije so morda povzročile rojstvo med nič in devetimi otroki - vendar nima pojma, koliko.
»Ta vidik darovanja mi je bil najbolj sporen, saj svojega očeta nisem poznala, ko sem odraščala - in potencialno sem skupino otrok spravila skozi isto stvar,« dodaja Liz.
#3
Niamh je bila dvajsetletna študentka veterine, ko se je leta 2018 odločila darovati svoje jajčece na kliniki v Nottinghamu. Bila je razočarana nad tem, kako so jo obravnavali na kliniki. Med enim ultrazvočnim pregledom se je tehnik trudil najti enega od njenih jajčnikov.
»Neverjetno močno so pritiskali vame do te mere, da sem skoraj jokala. Tudi ko sem prosila, se niso ustavili. Počutila sem se kot kokoš, ki ga uporabljajo za jajca,« se spominja.
Kljub temu je Niamh po zadnjem posegu preplavila želja po ponovnem darovanju, a tokrat v drugi kliniki. Imela je boljše izkušnje z londonsko kliniko, vendar je še vedno menila, da so potrebe predvidenih staršev vedno postavljene pred njene.
»Vse je potekalo po njihovem urniku. Večkrat so mi odpovedali zadnji trenutek ali pa me klicali tik pred zdajci, zato sem izgubila denar na vozovnicah za vlak,« dodaja. "Prav tako se nisem zavedala, da bodo morebitni potni stroški odšteti iz nadomestila v višini 750 funtov, kar je pomenilo, da sem prejela zelo malo, čeprav sem se odrekla svojemu prostemu času."
Kljub dvakratnemu darovanju Niamh te izkušnje ne bi priporočila drugim ženskam. »Nega se med klinikami resnično razlikuje in mislim, da je na bodočih starših, da zahtevajo boljšo oskrbo donatorjev – navsezadnje to počnemo zanje iz dobrodelnosti.«
Povzeto po: Cosmopolitan UK
Foto: Profimedia
){kind=link}