"Počutim se nemočno, rada bi pomagala, zdi se mi, da imam čisto zvezane roke."
"Mislim, da moja nečakinja zelo trpi in da ji starša delata totalno krivico. Deklič je star 16 let, njena starša pa obsedena z nadzorom.
Ne pustita ji popolnoma nič, kar odstopa od tistega, kar sta si ona dva zamislila zanjo.
Dela dva srednji šoli, gimnazijo in glasbeno, plesni treningi so ubijalski, v šoli ji gre dobro, med počitnicami ima en kup zadolžitev, na plesne tabore hodi čez poletje, v bistvu jo vozita starša in potem jo hodita gledat na treninge, ji nosita domačo hrano, … Nekajkrat, odkar so se začele počitnice, so bile pri njej na obisku sošolke, medtem ko staršev ni bilo doma. Ko sta ugotovila, je nastal cel kažin oziroma enkrat je moj brat prej prišel domov in jih je spodil domov, kao nima hčerka časa za take bedarije, kot je druženje, ima bolj pametne stari za počet.
Zdaj sta pred vhodna vrata, na teraso in v njeno sobo namontirala kamere in jo nadzirata, če vse dela tako, kot so dogovorjeni, ker ima namreč sestavljen urnik po urah.
Ker mi nečakinja kdaj na skrivaj potoži, vem, kako zelo trpi. Poskušala sem govoriti z odraslima, a sta gluha, deklič pa je bil kaznovan, ker nosi okoli družinske zadeve. Počutim se nemočno, rada bi pomagala, zdi se mi, da imam čisto zvezane roke. Odgovor CSD pa je, da v takem primeru oni ne morejo nič. Še kaj hujšega se lahko godi otrokom, pa ni v niihovi pristojnosti, da posredujejo.
Kako bi lahko nesrečnemu in utrujenemu dekliču pomagala?"
Kaj bi obupani teti svetovala ti?
Zapis je bil objavljen na tem forumu.
){kind=link}