Kakšno je ljubezensko življenje invalidnih oseb?

Štiriindvajsetletni prodajalki Lauri so diagnosticirali tumor na desni nogi, njen fant pa ji je takrat stal ob strani. Skupaj sta bila 18 mesecev.

Toda ko so ji lani amputirali del noge nad kolenom in se je morala naučiti hoditi s protezo za nogo, mu je ponudila možnost, da gre.

Čakala jo je namreč še kemoterapija in zavedala se je, da je pred njo težko obdobje. 

“Upala sem, da bo ostal ob meni in me podpiral”, pravi Laura, ki je bila presenečena, ker jo je fant zapustil takoj, ko mu je dala priložnost, da to naredi.

Kmalu po tem, ko jo je zapustil, ji je prijateljica povedala, da jo je varal, odkar je izvedel za njeno diagnozo.

“Ko se znajdeš v takšni situaciji, odkriješ, kako površinski in pokvarjeni so nekateri ljudje. In na neki način je to v redu, saj nimaš prevelikih pričakovanj, ko iščeš novo ljubezen.”

Iskanje partnerja je zapleteno tudi, če nimaš nikakršnih telesnih ovir. Živimo namreč v obdobju, ko ni nič nenavadnega, da ženske posežejo po botoksu in lepotnih operacijah.

Lepotni ideal je postala izumetničena podoba lutke (Kylie Jenner in Kim Kardashian), kar ne more doseči nobena ženska na naraven način.

V svetu, kjer se pričakuje, da nenehno stremimo k popolnosti, je najbrž izjemno težko invalidnim osebam.

Koncept invalidnosti se nenehno spreminja.

Po konvenciji o pravicah invalidov so invalidi “ljudje z dolgotrajnimi telesnimi, duševnimi, intelektualnimi ali senzoričnimi okvarami, ki jih v povezavi z različnimi ovirami lahko omejujejo, da bi enako kot drugi polno in učinkovito sodelovali v družbi”.

Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije se število invalidov povečuje. Med prebivalci Evropske unije je več kot 15 odstotkov invalidov, med prebivalci Slovenije pa jih je okoli 12 do 13 odstotkov.

Uradnih podatkov o številu invalidov v Sloveniji ni. Predvideva se, da jih je od 160 do 170 tisoč (delovnih invalidov, otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami, vojaških in vojnih invalidov ter zmerno, težje in težko duševno in najtežje telesno prizadetih oseb).

Mnenja o tem, kako in kje najti pravega partnerja, so različna.

Nekateri verjamejo, da je lažje najti partnerja v krogu svojih prijateljev, drugim je bolj blizu spoznavanje prek spleta.

“Prednost zmenka z nekom, ki ga spoznaš prek prijateljev ali družine, je, da se zaveda, kdo si onkraj svoje invalidnosti,” pravi 25-letna Nonhlanhla Bakasa.

Televizijska osebnost, študentka psihologije in ustanoviteljica AdoWord Motivation and Life Coaching Projects uporablja invalidski voziček od 12. leta, ko je imela zaradi prometne nesreče zlomljeno hrbtenico in je izgubila obe nogi.

“Prijetno je, če ni treba razlagati vsaki osebi, kaj se ti je zgodilo. Svojega prvega fanta sem spoznala v srednji šoli, ki je bila namenjena osebam z gibalnimi ali intelektualnimi ovirami. Imel je težave z učenjem.”

Pozneje je hodila na zmenke s fanti, ki jih je spoznala na fakulteti.

“Največji izziv je bil prevoz, ker je javni precej slabo prilagojen za invalidne osebe. Če nimaš avtomobila, moraš uporabljati taksi, kjer prav tako potrebuješ pomoč, da te nekdo spravi vanj. Redkokdaj naletiš na prijaznega človeka, ki ti pri tem pomaga. Zaradi tega sem se odločila za nakup avtomobila, ki je prilagojen mojim potrebam. Brez njega si težko predstavljam svoje življenje.” 

Obiskovanje klubov in zabav zanjo ne prideta v poštev.

“Ne zato, ker sem v invalidskem vozičku, ampak zato, ker sem introvertirana oseba. Precej raje grem v kino ali na večerjo, kjer se lahko v miru pogovarjam.”

Na družinski večerji sta pred šestimi leti s sestrično opazili zelo simpatičnega natakarja.

“Sestrična me je prosila, naj mu dam njeno telefonsko številko. In res sem to naredila.

Čez nekaj dni jo je poklical in jo prosil, ali mu lahko da telefonsko številko od punce, ki je sedela poleg nje v invalidskem vozičku.

Tako lep občutek je bil, da sem bila izbrana. Takoj sva se ujela. Študirala sva v različnih mestih, zato sva imela razmerje na daljavo. Družabna omrežja so nama omogočila, da sva ostala v stiku, vse dokler ni diplomiral. Po tem sva bila lahko spet skupaj.”

Spletni zmenki

Spletne strani za zmenke in aplikacije, kot je Tinder, ponujajo številne priložnosti, pravi 29-letna Lebohang Monyatsi, ki je pri treh letih dobila otroško paralizo.

Danes dela v kadrovskem oddelku in kot model na invalidskem vozičku. Nedavno je dobila svojo prvo vlogo v filmu Matters of The Heart.

“Pomembno vprašanje pri spletnih zmenkih je, ali naj razkriješ svojo invalidnost že na profilu. Na začetku tega nisem naredila, zato sem imela na zmenkih težave. Ko pa sem svoje težave razkrila na Facebooku in drugih družabnih omrežjih, mi je to zelo olajšalo situacijo. Zdaj dobim precej sporočil od fantov.

Ljudje imajo veliko vprašanj (predvsem glede seksa), vendar poskušam odgovoriti na vsa.

Postavljanje vprašanj se mi zdi precej bolje od predsodkov. Aplikacije, kot je Tinder, so mi olajšale stvari. S pomočjo Tinderja je precej lažje najti fante v svoji okolici, ki so pripravljeni iti na zmenek s tabo. Ne glede na invalidnost.”

POTENCIALNE TEŽAVE

Eden izmed pomislekov pri razkrivanju invalidnosti je, da s tem pritegneš fetišiste, ki iščejo ranljive osebe, zato je potrebna previdnost.

Večina spletnih strani za zmenke od uporabnikov ne zahteva, da razkrijejo svoje morebitne ovire.

To pomeni, da je od osebe odvisno, ali razkrije svojo invalidnost.

V nekaterih državah imajo spletne strani za zmenke, ki so namenjene invalidnim osebam. V Sloveniji takšnih spletnih strani ni na voljo.

Tovrstne spletne strani lahko invalidnim osebam odvzamejo možnost, da spoznajo nekoga, ki nima podobnih težav.

Invalidnost namreč ni nujno dobra osnova za razmerje.

“Tvoja invalidnost te ne določa,” pravi 29-letna Bianca Coetzee, ki se je odločila za uporabo spletne strani za zmenke, kjer lahko spozna različne ljudi. Bianca ima bipolarno motnjo in se pogosto spopada s paničnimi napadi in tesnobo.

“Moja hiba ni opazna na prvi pogled in hodila sem z ljudmi brez tovrstnih težav. Svojih težav dolgo nisem razkrila, dokler nisem na enem od zmenkov doživela paničnega napada in se je fant počutil izdanega.

Toda spoznala sem, da je bolje počakati, preden osebi povem, kakšne težave imam. Če bi takoj razkrila svoje težave, mi marsikdo ne bi dal priložnosti zaradi stigme, ki spremlja duševne bolezni.”

PRVI ZMENEK

Toda ko je Bianca spoznala Jonathana, se je vse spremenilo. 33-letnik je postal žrtev mišične distrofije (obolenje mišic, ki ga povzroči genska motnja) pri dveh letih in pričakovali so, da bo dočakal le štiri leta.

Toda Jonathan, ki uporablja ime Tujay, je dokazal, da je borec. S pomočjo osebnega asistenta, ki ga hrani in skrbi zanj, je postal uspešen raper.

Njegovi posnetki na YouTubu so zelo priljubljeni in navdihujoči, saj je dokazal, da je možno ustvarjati tudi, če si na invalidskem vozičku. Bianco je našel na spletni strani za zmenke in takoj ji je poslal sporočilo.

“Tujay je samozavesten in iskren. Na svojem profilu ni skrival, da je na invalidskem vozičku,” pravi Bianca.

“Je topel, odkritosrčen človek, zato sem mu že med najinim tretjim pogovorom razkrila, s kakšnimi težavami se spopadam. Po mojem razkritju sva se več ur pogovarjala po telefonu.” 

Dva tedna pozneje jo je Tujay vprašal, ali bi šla z njim na zmenek in ali je ne moti, da bo na invalidskem vozičku. Bianca mu je takoj odgovorila, da je to sploh ne moti in da gre z veseljem z njim na zmenek.

Njena družina je bila nekoliko zaskrbljena, ker je bila Bianca večkrat razočarana, vendar so se veselili, da ga bodo spoznali. Povabila ga je na rojstni dan svoje sestre.

“Privlačnost je bila obojestranska. On ima tako neverjetno osebnost, da sploh nisem opazila invalidskega vozička, ampak sem videla samo njega.”

Tudi njena družina je bila očarana nad njim. “Ko ga je njegov asistent začel hraniti med večerjo, mi je mama rekla, naj to naredim jaz.”

OHRANJANJE RAZMERJA

“Zdaj je srečna, ker me lahko kopa in hrani,” z nasmehom pravi Tujay. “To je prava ljubezen”. “Dobra stvar pri njem je, da se o stvareh pozanima in jih razišče,” prizna Bianca.

“Jaz mu pomagam pri fizičnih stvareh, on pa meni pri psihičnih. Daje mi čustveno oporo, kadar jo potrebujem. V njegovi prisotnosti sem doživela panični napad, ampak je ostal povsem miren. Rekel mi je, naj se osredotočim na pozitivne stvari in da bo vse v redu. Pomiril me je. Pred nama je še veliko izzivov, ampak vem, da jih bova premagala.”

Štiri mesece po prvem zmenku sta se zaročila. Njuni družini sta bili navdušeni nad njuno zaroko in komaj čakajo poroko.

Tudi Nonhlanhla je dočakala svoj pravljični dan. Po štirih letih spoznavanja napačnih oseb in okušanja ljubezenskih vzponov in padcev se je poročila.

“Nonhlanhla je zelo lepa ženska in imava veliko skupnih interesov,” pravi njen mož.

“Našla sva se. Ljudje pogosto mečejo invalidne osebe v isti koš in domnevajo, da so šibki, ranljivi in da so večinoma doma. Toda z njo sem počel stvari, ki jih niti moji prijatelji ne počnejo s svojimi puncami. Celo slone sva jahala. Za obletnico pa bova šla na ziplining.”

PREDSODKI

“Veliko ljudi domneva, da invalidne osebe nimajo spolnih odnosov,” pravi Nonhlanhla. “Toda midva imava čudovito spolno življenje.”

Valentina Šardi, ki se je rodila z boleznijo steklenih kosti in je zaradi tega ostala prikovana na invalidski voziček, pravi, da je spolno življenje že na splošno tabu tema.

“Pri invalidih je ta tematika še večji tabu, ki izvira iz strahu. Čeprav so danes že precej odprti in so nekateri kljub svojim omejitvam zelo družabni in samostojni, pa pri nekaterih ljudeh vzbudijo strah in nelagodje, saj ne vedo niti, kako bi pristopili k invalidni osebi.

Nekateri posamezniki invalide še vedno pomilujejo in jih imajo za uboge posameznike, ki spadajo v zavode ali pa samo sedijo, ležijo doma in si ne morejo niti predstavljati, da ima tudi invalidna oseba željo po partnerju.”

Valentina se ne srečuje s težavami na ljubezenskem področju:

“V svoji koži se počutim dobro. Mogoče imam srečo v nesreči, da me bolezen spremlja že od rojstva in si drugačnega življenja ne morem predstavljati. Zavedam se, da imajo lahko posamezniki težavo pri spoznavanju mene in mojih sposobnosti, zato moram prevzeti pobudo jaz.”

Partnerja najraje spozna sama, brez vmešavanja prijateljev, prek spleta pa nikakor ne. Valentina se strinja, da problematiko in življenje invalidnih oseb še zmeraj slabo poznamo.

“Zaradi nepoznavanja problematike izhaja tudi veliko predsodkov, naj bo to na področju ljubezni in spolnosti ali na področju vsakdanjega življenja.”

In dodaja:

“To je moje mnenje in ne zajema razmišljanje vseh oseb, ki so invalidi ali uporabniki invalidskih vozičkov. Vsaka invalidna oseba oziroma vsi uporabniki invalidskih vozičkov se med sabo razlikujemo v razmišljanju in načinu življenja.”

Velikokrat naletimo na predsodke, kadar se govori o invalidih in njihovem spolnem življenju. Samo zato, ker je nekdo drugačen v fizičnem ali duhovnem smislu, ne pomeni, da je aseksualen.

Na to, da je videti, kot da invalidi nimajo seksualnega življenja, opozarja Tomaž Herga v etičnem kodeksu osebnih asistentov in asistentk Društva za teorijo in kulturo hendikepa  (YHD). V njem je pojasnil, da hendikepirani ljudje nimajo nič proti seksualnemu življenju.

“Ravno nasprotno: kot bi mignil se zaljubimo, želimo si telesne ljubezni, odvisni smo od dotikov, pogledov, nežnosti, poltenosti, zapeljivih gest, od občutka, da smo lahko privlačni, in se počutimo nadvse bedno, če smo v tem pogledu zanemarjeni. Kdo se ne bi počutil bedno? Ste že kdaj pomislili, da so hendikepirani ljudje seksualna bitja? Da so lahko seksualno privlačni?”

O tem je vsekakor vredno razmisliti.

KAJ JE TREBA VEDETI, ČE SI INVALIDNA OSEBA?

• Razkritje je osebna odločitev

Toda ne čakaj na osebno srečanje, da poveš, s kakšnimi težavami se srečuješ, ker se lahko znajdeš v neprijetni situaciji. Pri manj očitnih težavah lahko odlašanje oteži stvari in oseba se lahko počutila izdana.

• Poenostavi stvari

Osredotoči se na svoje zmožnosti, in ne na omejitve. Bodi pozitivna in optimistična. Ne opravičuj se za to, kar si.

• Strah pred zavrnitvijo je normalen

Vsi se soočamo s strahom pred zavrnitvijo. Ne glede na to, kakšen bo odziv druge osebe, ne pozabi, da je že več kot milijon ljudi preživelo zavrnitev. 

• Previdnost ni odveč

Raziskave so pokazale, da so invalidne ženske bolj izpostavljene tveganju za napad, posilstvo in zlorabo kot druge ženske. Pazi nase in zaupaj svoji intuiciji.

• Pogovori se o seksu

Pogovori se s svojim partnerjem o tem, kaj ti ugaja. Sprosti se.

• Ne sprijazni se 

Zaslužiš si najboljše. In verjemi, da dobri fantje obstajajo.

KAJ JE TREBA VEDETI, ČE JE TVOJ PARTNER INVALIDNA OSEBA?

• Pridobi informacije

Invalidnost ne pomeni, da je oseba aseksualna. Potrudi se, da pridobiš čim več informacij.

• Ne predvidevaj ničesar

Postavljaj vprašanja, ampak na spoštljiv način.

• Pričakuj poglede neznancev

Nauči se jih ignorirati.

• Ne dovoli, da drugi govorijo s tabo namesto s tvojim partnerjem 

(razen, če je gluhonem) Odreagiraj tako, da rečeš: “On je tukaj, zato vprašaj njega.”

• Odkrito se pogovori o seksu

Če se razmerje odvija v pravo smer, se je smiselno pogovoriti o tem, kaj komu ustreza. Če imata težave na tem področju, se pogovorita s terapevtom.

• Vedno se lahko odločiš za razhod

Če razmerje ni osrečujoče, ga je smiselno prekiniti. Pomilovanje in sočutje namreč nista razlog, da ostaneš z nekom v razmerju.

Po predlogi Glynis Horning priredila Danaja Lorenčič

Preberi še: Danes morata med seksom NUJNO poskusiti tudi seksi ŠEŠKANJE! ali pa Moški pravijo, da je TO tisto, kar mora imeti ženska, ki jo bodo večno ljubili!

Novo na Metroplay: Kristijan Crnica - Kikifly o glasbenem ustvarjanju, izzivih in prav posebni tetovaži