"Kar je najbolj žalostno pri tem, je to, da ..." 😓
"Soseda ima raka, bliža se zadnjemu stadiju. Njen mož pa že pol leta hodi po vasi z novo gospo. Soseda je šla sedaj živeti k svojim staršem, saj hoče umreti doma. Pa je še mlada, ima okoli 40 let. Njuni otroci pa vse to podpirajo. Rekla mi je, da se je to že navadila, saj jo že celo življenje vara. Groza, kaj je s temi ljudmi, zakaj vse to prenašajo. Zaslužila si je mnogo boljše življenje.
In kar je najbolj žalostno pri tem, je to, da starši, sestre tega moža še zagovarjajo. In pravijo: 'ja, treba si hitro najt drugega, kaj češ pa čakat'.
Upam, da tega hudiča enkrat karma udari. Toliko gorja je ljudjem povzročil. Krade jim. Pa še sin se je vrgel po njem. /.../ Očitno tudi zaradi tega ni hotela iti nikoli k zdravniku, ker je čakala samo, da se to življenje konča. Pa je imela vse simptome za raka. Vedno sem ji govorila: 'pojdi do zdravnika, nekaj ni v redu s teboj'.
Pa je samo zamahnila z roko, vzela naklofen, nalgesin in šla delat naprej. Zdravljenje je zavrnila, sem izvedela od njenih staršev. Žalostno res. Pa tako dobra oseba je. Dala bi ji svoje zdravje, če bi lahko," je zapisala anonimna ženska.
Ne spreglej:
- Ločenci razkrivajo zadnji prepir, ki je končal njihov zakon (resnične zgodbe)
- "Vse skupaj me zelo boli saj svoje hčere z možem nisva tako vzgajala" (iskren zapis zlomljene slovenske mame)
- "Po eni strani sem fouš, po drugi pa zgrožena - naša soseda namreč sredi dopoldneva ..." (zapis nevoščljive Slovenke)
"'Rekla mi je, da se je to že navadila, saj jo že celo življenje vara'. To je to, ona se je s tem sprijaznila že davno in se to odločila sprejemati. Ne glede na to, kako narobe se to zdi tebi in meni, je to njena stvar," je izpostavila ena izmed članic. Druga je ostro dodala: "Gnilo do konca. Ne nova baba, ne on nimata grama empatije. Prav bolno vse skupaj. Normalen človek bi vsaj iz spoštovanja počakal ... se posvetil umirajočemu človeku. Nimam besed. Ampak ok, to bi še preživela, da pa vzgojim sociopatske otroke, ki se s tem gnojem strinjajo, to je pa najhujši udarec. Jaz do smrti ne bi želela nobenega več videt."
Mnoge druge so za razvoj bolezni okrivile prav njenega partnerja in to, kako nesrečna je bila v zakonu z njim:
- "Če bi se ga odkrižala takoj, ko jo je prvič prevaral, verjetno tudi ne bi zbolela. Leta in leta čustvenih ran se mnogokrat razvijejo v fizično rano. Ženske, delajte na sebi in ne oklepajte se materialnega udobja za ceno svojega življenja. Tale je slabo odločala o svojem življenju. Še zmeraj so razlike med moškimi in ženskami na trgu dela, vendar toliko možnosti, kot jih imamo ženske danes, pri nas, tudi ena ne bi smela v sebi gojiti strahu, da sama ne bi zmogla, ker to ni res!"
- "Sočustvujem z njo. Ampak to je patološki primer 'matere tereze' in 'sindrom rešiteljice'. Globoko prizadeta verjetno že v otroštvu, ki ni znala ali hotela potegniti črte pod vse sranje in samostojno oditi. Z otroci. Preberite si knjigo dr. Sršenove Rak je bolezen duše. Dolgo sem delala ko prostovoljka na OI in slišala veliko zgodb žensk, obolelih za rakom. Zdravniki se ne bi strinjali, vendar rak dojke je tipičen za ženske, ki niso usele razčistiti svojih bolečin. Tudi recidivi so posebna zgodba. Ženska se pozdravi, a čez nekaj let se rak vrne. Seveda, ker ni nič spremenila v svojem življenje. Se zdrava vrnila v isto okolje, isti zakon, k istemu človeku. In zgodba se je ponovila. Smrt je včasih res odrešitev."
- "Tudi jaz poznam nekaj primerov žensk, ki so zbolele in na žalost tudi umrle za rakom, ne tako stare (60+). Skupno jim je bilo, da so jih možje na polno varali. Pa same na zunaj uspešne familje, možje v glavnem znani in uspešni zdravniki. Takoj po smrti pa že v zvezi z več kot 20 let mlajšimi, po navadi sodelavkami. Ja, rak je bolezen čustvenega izvora. Ženske podzavestno vejo, kaj se dogaja za njihovimi hrbti, imajo močnejšo intuicijo, ampak to pretvarjanje vsa ta leta za 4 stenami mora pustiti posledice."
Ena izmed njih je partnerja avtoričine sosede označila celo za narcisa in povedala svojo zgodbo o tem, kaj se je dogajalo v njenem zakonu, ko je zbolela. Preberi, kaj je napisala:
"Narcis lahko empata pokoplje. Ženska verjetno ni bila sama dovolj močna, da bi zapustila narcisa in tudi podpore ni imela od nikogar, da bi jo malo porinil naprej in ji odprl oči. Moj bivši je tudi pokazal svoj pravi obraz, ko sem zbolela. Ko sem videla kam pes taco moli, sem mu takoj predlagala sporazumno ločitev, pa ni hotel, da bi grdp izpadel pred okolico. Me je pa začel še bolj podje*avat, da sem potem dala tožbo za ločitev, ker jaz, da se borim z enimi velikimi zdravstvenimi težavami, ne potrebujem zraven sebe še enega narcističnega prasca, ki bo mi spil še zadnje atome moči, ki sem jih potrebovala za zdravljenje.
Ob razhodu je naredil celo štalo in sebe prikazal pred okolico kot največjo žrtev, ki ga je ubogega žena vrgla iz hiše. Govoric nisem komentirala in niti čudilo me ni, kako je sposoben igrat, da so mu vsi nasedli, razen sina in njegove sestre. Se je tudi takoj, ko se je odselil, začel kazat s ta novo. To je bil moj največji blagoslov, da nisem obžalovala ločitve in žalovala za njim, ker sem dokončno sprevidela in bila srečna, da sem se odrešila gnoja nespoštljivega. Danes sem zdrava in srečna in verjamem, da sem zbolela prav zaradi njega, ker sem predolgo prenašala vse njegove narcistične svinjarije."
Nato pa se je oglasila še ženska, ki bi sama svojemu partnerju dovolila, da ima v primeru njene bolezni intimno partnerico:
"Jaz sem možu že v 10. letu zakona rekla, da če zbolim za neozdravljivo obliko bolezni (npr. rak), da mu dovolim, da si še v času, ko sem živa, lahko zrihta in ima novo intimno partnerico. Ampak samo intimno. Ker nikoli ne veš, kako dolgo to lahko traja. Pogoj pa je bil, da je ob meni, da ostaneva poročena do moje smrti v tem primeru in da poskrbi za pogreb po mojih željah.
Ker 'rakavo' stanje lahko traja tudi več let. Tukaj ni bilo dileme. Nobene. In tukaj nima smisla, da je taka oseba egoistična do konca. Nima smisla. Ker vem, kaj moškim pomeni intima, tudi v takih situacijah, pa tudi iz videnih primerov – malo se jih lahko spolno vzdrži v takem prisilnem celibatu, v takih situacijah. Je šok na začetku, ampak če traja leto, dve tri ... to je kastracija moškega. Ker veš, da si obsojen na smrt. Kar pa kot rakavi bolnik, z omejenim časom preživetja, ne smeš in ne moreš obsojati. Pozor: za obliko bolezni, ki nima prognoze ozdravitve in ima posledico smrt. Odvisno tudi, kako na to gledaš. YOLO. Saj ti tako ali tako veš, da nimaš več veliko časa."
Pa ti, se strinjaš z zadnjim zapisom? Kako bi sama razmišljala v takšnih situacijah (bog ne daj, da do njih pride)?
Preberi še: "Želela sem vroče akcije za eno noč, a v postelji pristala z … " (obžalovanje bralke iz Novega mesta)
Te morda zanima tudi: "Le teden po vroči akciji, sem seksi Štajerca srečala na njegovi poroki" (ne uganeš, kaj je sledilo)
Novo na Metroplay: Kristijan Crnica - Kikifly o glasbenem ustvarjanju, izzivih in prav posebni tetovaži
){kind=link}